Kako pomemben in vpet v Posočje je tolminski punt za Tolmince, pove že tolminski grb, na katerem je upodobljena goreča grajska trdnjava z letnico 1713. 300 let pozneje je pred tednom dni grad spet gorel – z baklami ter ob glasbi Tminskih madrigalistov in Jazz Punt Big Banda, ki si je pred osmimi leti to ime nadel prav zaradi tolminskega punta. Tako so Tolminci razglasili puntarsko leto, ki bo – glede na številne napovedane dogodke – še kako pestro.

Zbirateljski kovanci in priložnostna znamka
Zbiratelji kovancev, ljubitelji zgodovine in ponosni Tolminci boste lahko kmalu kupili kovance, izdane posebej ob tej priložnosti. Kranjski oblikovalec Jernej Kejžar je oblikoval kar tri – med najbolj zaželenimi bodo 320 evrov vredni zlatniki za 100 evrov (izdelali so jih 1.500), med najbolj dostopnimi bo 200.000 kovancev za tri evre, za 40 evrov pa si boste lahko privoščili srebrnik nominalne vrednosti 30 evrov (izdelali so jih 2.000). Poleg kovancev bo na temo tolminskega punta 22. marca izšla tudi priložnostna znamka Pošte Slovenije.

Osrednja slovesnost 24. marca, simfoniki RTV Slovenija 8. septembra
Z neposrednim prenosom na prvem programu naše televizije bo konec marca, ko so kmetje pred 300 leti krenili na pohod nad Gorico, glavno praznovanje v športni dvorani tolminskega šolskega centra. Na vzpetini Mengore v bližini Tolmina, kjer je bilo zbirališče puntarjev, bosta konec maja sledila odkritje spomenika in spominski pohod, bolj vztrajni se bodo podali na puntarsko pot v Gorico.

Tolminski punt bo znova oživel tudi v literaturi; roman Tolminci Ivana Preglja bo namreč dočakal novo izdajo z ilustracijami Rudija Skočirja, izšel pa bo tudi strip Veronika po motivu ljudske tolminske pesmi Riba Faronika, ki je ena izmed najstarejših ljudskih pesmi pri nas.

Če si boste življenje v času punta lahko že od konca februarja ogledali na razstavi v Tolminskem muzeju, ki bo junija pripravil tudi poletno noč na temo prehrane izpred 300 let, pa bodo julija tolminske ulice zasedli "puntarji", ki nas bodo popeljali v 18. stoletje in pokazali, kako so naši predniki živeli v času zvišanja davka na meso in vino. Drugi vrhunec praznovanja obletnice bo 8. septembra, ko bodo na tolminskem Mestnem trgu skupaj s simfoniki RTV Slovenija nastopili različni pevski zbori in solisti pod vodstvom maestra Marka Muniha. Tudi ta dogodek bodo spremljale naše kamere. Obletnica upora se bo sklenila aprila naslednje leto z mašo zadušnico za usmrčene puntarje na Travniku v Gorici.

Prvi upor proti državni oblasti in zadnji večji kmečki upor na Slovenskem
Tolminski punt se je namreč zaključil krvavo - na glavnem trgu v Gorici so aprila 1714 usmrtili 11 vodilnih puntarjev. "Več kot sto kmetov je bilo zaprtih še dolgi dve leti na gradu v Gorici, nekaterim so zaplenili tudi imetje," o krutosti upora pripoveduje direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar. Do tega je privedla velika vstaja ljudstva, ki je bila v primerjavi z drugimi kmečkimi upori na Slovenskem od 15. do 17. stoletja uperjena proti državni oblasti in ne proti zemljiški gospodi. Deželo so takrat prizadele hude naravne nesreče in kmetje zato niso zmogli več dodatnih bremen. "Uvedli so nov davek na meso in vino, punt pa je zanetilo tudi dejstvo, da je bil pobiralec teh davkov Bandelj pri tem zelo strog in se okoriščal. Ko je dal zapreti nekaj kmetov s Tolminskega in jim pobral vse imetje, je to zanetilo prvo iskro," še opisuje takratne razmere Damjana Fortunat Černilogar. Pod vodstvom Ivana Gradnika in drugih se je zbralo 500 upornikov, ki so hoteli osvoboditi zaprte kmete, a jim načrt ni uspel.

Naslednji dan se je na trgu zbrala že 5000-glava množica in grad dobesedno odrezala od mesta. "Ta tolminski punt se je razširil na 2.500 kvadratnih kilometrov, zajel je skorajda celotno Primorsko," še pove o razsežnostih punta Damjana Fortunat Černilogar. Po pogajanjih so bili zaporniki sicer izpuščeni, niso pa bili oproščeni plačila davkov, zato se je uporniško gibanje Tolmincev razširilo vse do Tržaškega Krasa. Ustanovili so kmečko zvezo in se zavezali, da ne bodo več plačevali davkov. Veliki tolminski kmečki punt je bil tako med zadnjimi večjimi kmečkimi upori na Slovenskem pred reformami Marije Terezije in Jožefa II.

Očiščen Kozlov rob
Da bi bilo grajsko obzidje na Kozlovem robu oziroma Gradu, kot mu pravijo domačini, ob 300. obletnici bolje vidno, tam že od decembra poteka sečnja dreves in spravilo s konji. "Sekamo poškodovano drevje, ki zaradi stabilnosti ogroža obiskovalce gozda, in tisto, ki bo v skladu z gozdnogospodarskim načrtom prispevalo k negovanosti gozda, na vrhu pa zato, da bo obzidje tudi iz doline lepše vidno," na občini in Zavodu za gozdove pojasnjujejo tistim, ki so šokirani nad "umiranjem dreves", ki glede na vse zgoraj opisano še zdaleč ni edini dosežek ob zaznamovanju 300-letnice tolminskega punta.