Tako je občina odgovorila na zahtevo Iskre Sistemov, prekinjena pogodba pa se nanaša na projekt nadgradnje in avtomatizacije cestnega prometa, ki je vključevala tudi postavitev spornih mariborskih radarjev. Škodo, ki je nastala zaradi prekinitve pogodbe, so v družbi ocenili na sedem milijonov evrov.

Na občini so zapisali, da so "pripravljeni na sporazumno rešitev pravnih razmerij" v zvezi s pogodbo, pri tem pa "ne pristajajo na rešitev razmerij na način, kot izhaja iz poziva družbe Iskra Sistemi". Občina bi bila pripravljena plačati znesek, ki bi ustrezal realni ceni opravljenih del," to pa naj bi po njihovem predlogu po pregledu finančnih poročil določila "neodvisna organizacija".

Za občino so sicer sporne predvsem izračunane obresti, saj v zahtevi Iskre Sistemov ni navedeno, od katerega zneska so obresti računane oziroma kaj znesek sploh predstavlja, so še zapisali na mariborski občini.

Produkt razvoja v družbi ali na trgu dostopen sistem?
Občino moti tudi ena izmed postavk zahtevka, ki semaforski in prekrškovni sistem opredeljuje kot produkt razvoja družbe Iskra Sistemi. Na občini pravijo, da sta oba sistema že razvita produkta, kupljena in dostopna tudi na trgu, zato Iskro Sisteme pozivajo, da obrazloži in utemelji svoj zahtevek.

Kot je znano, je občina še v času župana Franca Kanglerja s podjetjem Iskra Sistemi sklenila 30 milijonov vredno koncesijsko pogodbo o posodobitvi prometnega sistema v mestu. Po postavitvi prvih radarjev so se začeli protesti, nekateri radarji so zagoreli, po množičnih demonstracijah pa je moral župan Kangler odstopiti.

Kanglerja je nasledil Andrej Fištravec, podjetje Iskra Sistemi pa je pogodbo prekinilo in začelo groziti s tožbo. Aprila je župan Fištravec dal radarje izklopiti, Komisija za preprečevanje korupcije pa je v pogodbi med občino in podjetjem zaznala znake korupcije ter vložila tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe.