Arheologi so pred dvema letoma ob gradnji električnega kablovoda na Gornjem Pijavškem odkrili dve reliefno okrašeni rimskodobni marmorni plošči. Po opravljenem 3D-skeniranju se je izkazalo, da sta plošči del istega kamna, ki predstavlja vogalni kamen rimskega nagrobnega spomenika, najverjetneje baze grobne edikule. Zdaj so to izjemno najdbo, ki bo prispevala k poznavanju rimske provincialne umetnosti in materialne kulture, predali Posavskemu muzeju, kjer upajo, da jo bodo lahko kmalu predstavili obiskovalcem.

Najdeni marmorni relief je bil veliko presenečenje tudi za arheologe, saj rimskega najdišča v Gornjem Pijavškem niso pričakovali. Alenka Jovanović iz družbe ARHOS je priznala, da so bili res zelo presenečeni, in dodala: »Šlo je za ostanke več vkopov, ki so bili zapolnjeni z gradbenim materialom, med katerim so se pojavljali odlomki rimske keramike in opeke. Na istem mestu sta bila najdena tudi dva dela figuralno okrašene marmorne plošče iz istega obdobja. Odkriti ostanki so domnevno predstavljali ostanke rimskega grobišča.«
Na podlagi tega je ZVKDS, OE Ljubljana izdal odločbo o arheološkem najdišču, s katero je bilo območje zaščiteno kot registrirana enota nepremične kulturne dediščine Gornje Pijavško. Zato je bilo treba na območju, kjer so bili odkriti arheološki ostanki, izvesti arheološko izkopavanja, ki jih je izvedla ekipa podjetja Arhos. Odkriti so bili ostanki večfazne poselitve iz rimskega obdobja. Najpomembnejši rezultat raziskav predstavljajo ostanki zidane strukture, zgrajene ob robu položne aluvialne terase, ki se je vzdigovala nad poplavno ravnico. Zidovi so ostanki obodnega zidu grobne parcele, ki je najverjetneje imela tloris pravokotne oblike.

Dr. Bojan Djurić, profesor za klasično arheologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, o najdbi pravi: »Gre za visokokakovosten izdelek, provincialen. Ta najdba je presenetljiva prav zaradi tega, ker je nepričakovana in je tako daleč, tako od vira kamna in delavnice, ki je to izdelala.« Arheologi predvidevajo, da gre najverjetneje za del manjšega grobišča. Najdba pa je redka tudi zaradi same reliefne podobe. Dr. Djurić o njej pove: »Na sprednji ploskvi kamna, v profiliranem okrasnem polju, je reliefno upodobljen Erot z glavo, sklonjeno proti ramenu, naslonjen na navzdol obrnjeno ugaslo baklo. Temu bi v antiki rekli Eros Tanatos. Stranska ploskev kamna je okrašena z dateljnovo palmo, ki je zelo redek motiv, saj sta na širšem območju odkriti le dve.«

Ob izkopavanjih je bil najden tudi odlomek kamnite reliefne plošče z napisom. Del nagrobnega rimskega spomenika predstavlja pomembno pridobitev v zakladnici Posavskega muzeja, kjer bo zagotovo kmalu našel svoje mesto. Alenka Černelič Krošelj, direktorica Posavskega muzeja Brežice je najdbe zelo vesela in o njeni usodi pove: »Imamo še nekaj dela s konzerviranjem in sestavljanjem tega reliefnega kamna. Potem bi ga pa radi čim prej umestili v stalno razstavo, da v bistvu ne čaka v nekem depoju, ampak da ga bodo obiskovalci lahko videli. Gre res za izjemno najdbo, ki prispeva k poznavanju rimske provincialne umetnosti ter predstavlja pomembno pridobitev v zakladnici naše arheološke dediščine.«

Za MMC Goran Rovan

Iz Poročil ob 15. uri