Kostanjeviško jamo so leta 1937 odkrile narasle vode, ki so dobesedno odtrgale skale nad izvirom Studene in odprle sedanji vhod v jamo. V njej je potok Studena izdolbel najdaljši in najmogočnejši dolenjski jamski splet. Jama je nastala v močno prelomljenih karbonatnih kamninah, ki so jih preoblikovali dinamični tektonski procesi ob vznožju dvigajočih Gorjancev. Do zdaj so jamarji raziskali dobra dva kilometra podzemskih rovov, ki jih sestavlja niz fosilnih in občasno poplavljenih rovov starega dela jame ter mogočne podorne dvorane in vodni ter potopljeni rovi novo odkritih delov.

Brane Čuk, dolgoletni predsednik Kluba jamarjev Kostanjevica na Krki o jami pravi: »Do zdaj je jama v bistvu raziskana v dolžini nekaj več kot dva kilometra daleč. Jamarji smo seveda prepričani, da je ta jama veliko večja, kot jo danes poznamo. Vodna pot potoka Studena je namreč dokazana s hrvaške strani. Torej ima ta jama potenciala vsaj za deset kilometrov. V nasprotju z notranjskimi ali pa primorskimi jamami, Postojnsko ali Škocjanskimi, recimo, je naša jama kar za kakšnih pet stopinj toplejša.«

Za ogled je zdaj odprta le slaba desetina jame, ki pa v sebi skriva še marsikaj neodkritega. Brane Čuk pravi, da odkrivanja jame ne morejo nadaljevati in dodaja: »Če pogledamo kompletno jamo, lahko najdemo 12 jezer in kar nekaj sifonov. Predvsem zadnji sifon nam povzroča težave, kajti zaradi tega sifona ne napredujemo z raziskovanjem jame tako, kot bi lahko. Odvisni smo predvsem od potapljačev, od jamskih potapljačev, da se razumemo. Nekatera jezera so precej velika. Največje je dolgo 52 metrov, njegova globina je 26 metrov. Tudi sifon je zelo globok, največjo globino ima 32 metrov. Zato bo res potrebna skrbna, načrtovana in zelo množična akcija, če hočemo raziskovati za tem sifonom naprej.«

Jamo vsako leto obišče šest tisoč obiskovalcev
Od leta 1971, ko so v jami uredili električno razsvetljavo in tristo metrov poti, je dobrih 230 metrov najzanimivejšega dela jame odprtega tudi za turistične oglede in vodi vse do čudovite kapniške dvorane. Zdaj jo letno obišče okoli šest tisoč obiskovalcev, včasih je bilo obiskovalcev še enkrat toliko. Med obiskovalci je vse več tujcev. Jama je manjša, primerna za vse obiskovalce in spada med 20 slovenskih podzemnih jam, ki so odprte tudi za turiste. Njen obisk traja dobrih 40 minut.

Franci Curhalek, novoizvoljeni predsednik kostanjeviških jamarjev poudarja, da je njihova jama nekaj posebnega in dodaja: »Kostanjeviška jama ponuja vse tiste lepote, kar ponujajo vse naše turistične jame v Sloveniji. Tako da so to kapniki zelo lepih oblik, zavese, številne figure, imamo tudi jezero. V spomladanskem času je mogoče videti tudi netopirje, ki v jami prezimujejo. Zato jama v zimskem času jama ni odprta za obisk, kajti zavedamo se, da so netopirji zelo pomembni za našo naravo. V jami prezimuje namreč kar 500 netopirjev podkovnjakov.«

Letos v Kostanjevici na Krki praznujejo 50 let organiziranega jamarstva. Zato so postavili novo informativno tablo in uredili okolico svojega jamarskega doma Martina Bolteza, ki so ga še malo razširili. Nov objekt ponuja dobrih 50 kvadratov metrov dodatnih pokritih površin in možnosti uporabe za različne potrebe, od predavanj, razstav ter drugih možnosti. Ob domu so zasadili tudi petdeset dreves, saj so morali zaradi žleda nekatera podreti.

Kostanjeviški jamarji si želijo obnoviti električno razsvetljavo v jami, radi pa bi uredili tudi krožno pot, vendar jim narava za zdaj tega še ne omogoča. V jami so mogoči tudi adrenalinski podvigi za manjše skupine. Te izvajajo v delih jame, ki niso odprti za javnost in ponujajo obilo užitka. Primerni pa so tudi za timbildinge in podobno. Sicer pa lahko ob ogledu Kostanjeviške jame obiskovalci uživajo tudi v samih dolenjskih benetkah, kjer si lahko ogledajo tamkajšnjo Formo vivo in galerijo, se popeljejo s pravim lesenim kostanjeviškim čolnom, kolesarijo ali pa obiščejo kakšno od bližnjih zidanic, kjer vam domačini radi postrežejo s pristnim dolenjskim cvičkom.

Za MMC Goran Rovan