Ker je letošnje leto znova olimpijsko, so pobudniki dogodka izpred desetih let znova obudili olimpijski duh na simbolnem čezmejnem trgu med sosednjima Goricama. Zbrali so se vsi glavni akterji takratnega dogodka. Naj spomnimo, da je nekdanji vrhunski smučar Jure Franko leta 2006 sprejel vlogo prvega slovenskega nosilca olimpijske plamenice na pobudo športnega novinarja Ervina Čurliča. Oba pa sta ob tej priložnosti želela narediti nekaj več, nekaj v stilu olimpijskega miru in povezanosti med narodi. Tako sta se odločila, da bo Jure Franko skupaj s spremstvom športnih pedagogov na ogled moškega veleslaloma na Zimske olimpijske igre v Torinu odpeljal 43 otrok iz Sarajeva, Nove Gorice in Gorice.

Olimpijski avtobus
Ervin Čurlič se spominja: "Tako smo prišli do tega avtobusa olimpijskega duha, v katerem so bili otroci iz Sarajeva - otroci, ki so ostali brez staršev v vojni, pa otroci iz Nove Gorice in Gorice ... In so šli na ta torinski olimpijski veleslalom, na disciplino našega olimpijca Jureta Franka, prvega Slovenca, ki je na zimskih olimpijskih igrah osvojil odličje. Zagotovo je bilo to največje doživetje za sirote iz Bosne. Petnajst so jih izbrali v tako imenovanih SOS Dječjih selih – otroških vaseh. Vasi, kjer še danes skrbijo za 153 otrok, ki so na kakršnekoli način izgubili starše.« Jure Franko, ki je pred desetimi leti šel iskat otroke v sarajevsko »vasico sirot«, ob ponovnem srečanju na novogoriškem trgu ni skrival navdušenja: »Kako lepo je znova srečati prijatelje, s katerimi smo preživeli nekaj čudovitih olimpijskih dni. Zdaj so deset let starejši, so že odrasli – toda spomin na skupno doživetje ostaja enako svež. Sam sem vedno verjel, da je treba v življenju delati dobre reči. Dobrodelnost stke vezi, ki se širijo naprej. Prehajajo na naslednjo generacijo in to je tisto, kar si človek želi."

Milan iz otroške vasi
V tem »olimpijskem avtobusu« je bil pred desetimi leti tudi Milan Todorović, deček – sirota, ki je takrat štel enajst let. Srečanje z Juretom Frankom je bilo po desetih letih ganljivo. Milan – pred desetimi leti Milanček - je hitel pripovedovati: »Ko sem zagledal Jureta, sem imel občutek, da se je čas zavrtel desetletje nazaj. Znova se je vame vrnila vsa evforija tistih dni. Bilo je nepozabno druženje. Najbolj se spominjam vožnje z avtobusom v Italijo in nazaj. Čeprav smo bili treh različnih narodnosti – Bosanci, Slovenci in Italijani – smo bili vsi otroci kot ena družina. Risali smo skupaj, prepevali. Oblikovali smo logo olimpijskih iger. Skušali smo izdelati portrete velikih športnikov, predvsem našega Jureta. Bilo je doživetje, ki bo v meni večno. Težko je v nekaj besedah opisati vzhičenost tistih dni. Hvaležen sem Juretu, hvaležen sem Ervinu, vsem Slovencem, ki ste nam to omogočili.« Milan Todorovič, danes star 21 let, je zdaj tudi sam tisti, ki širi dobroto in mir. Je predsednik združenja mladih, ki si želijo lepše prihodnosti v BiH-u.

SOS – otroške vasi
Milana so skupaj s 15 vrstniki pred desetimi leti zbrali v »SOS - dječjem selu« - sarajevski otroški vasi. Že takrat je dobrodelno vasico, kjer skrbijo za sirote, otroke brez staršev, vodil Damir Mahmić: »Ni bilo lahko zbrati 15 najstnikov med vsemi, ki so si želeli v Italijo na olimpijske igre. Toda potrudili smo se, da je bil izbor kar se da pravičen. Sreča petnajsterice, ki je odpotovala na takratne zimske olimpijske igre, pa je bila neizmerna.« Mahmić je povedal, da »SOS – dječja sela«, sarajevske otroške vasi še vedno delujejo po istem principu – pomagati in vzgajati sirote brez staršev. Zdaj je 153 otrok v teh vaseh. »Smo kot velika družina. Otroci odraščajo pri nadomestnih družinah, v skupnih stanovanjskih skupnostih … Vsi so med seboj povezani. Tudi, ko odrastejo in si sami ustvarijo svoje družine, smo še vedno v stikih. Vez med nami je izjemna.«

Otroci – sirote v Slovenijo tudi s Sončkom
Takratna akcija, ko sta Jure Franko in Ervin Čurlič na zimske olimpijske igre v Italijo odpeljala avtobus otrok, je obrodila dodatne sadove. Jure Franko je zadovoljen: »Mi smo takrat stkali prvo vez, naše delo je zatem nadaljeval moj bratranec Miran Franko in njegovo društvo Sonček. Vsako poletje pripeljejo na letovanje v Novo Gorico in Solkan otroke iz Bosne, tiste, ki si sicer počitnic ne bi mogli nikakor privoščiti.« Damir Mahmić je v imenu otrok hvaležen: »Res, tu bi rad posebej izpostavil Mirana Franka in njegov Sonček. V desetih letih je prek njega v Slovenijo na počitnice prišlo več sto naših otrok. Preživijo čudovito letovanje ob Soči, Miran jih popelje do morja, razkaže jim vse slovenske lepote. Desetletje neverjetnega in nepozabnega prijateljstva je to! Začeli so športniki – in tako dokazali svoj pravi olimpijski duh miru in sodelovanja.«

Športniki orjejo ledino miru…
Jure Franko je prepričan, da so športniki s svojim olimpizmom poklicani tudi zato, da orjejo ledino miru: »Spominjam se, kako sva si pred desetletjem na skupnem trgu izmenjala olimpijsko plamenico skupaj z italijansko športnico Alessandro Vuga, ki zdaj živi v Milanu. Da smo prinesli olimpijsko baklo v Slovenijo čez ta simbolni prostor, je imelo izjemen pomen. Hoteli smo dokazati, da nas meje ne smejo omejevat. Da naj ljudje živijo odprto, brez ograj in žic, ki so prej delile tudi ta skupni trg med Novo Gorico in Gorico v Italiji. Da smo se zbrali po desetih letih na istem prostoru – toda žal v drugačni Evropi - ima prav tako velik pomen.« Pritrdila mu je tudi Alessandra Vuga, nosilka olimpijske plamenice: »Naša generacija, mi smo rasli v prepričanju, da so meje le neka formalnost. V tem duhu vzgajamo tudi naše otroke. Meje nas ne smejo omejevati. Skrbi pa me to, kar se zdaj dogaja v Evropi. Meje znova rastejo. To ni dobro.«

Zato s čezmejnega trga k odprtim mejam
Športnikom so se na skupnem trgu pridružili tudi politiki. Tako župana, ki sta Gorici vodila pred desetletjem – Mirko Brulc in Vittorio Brancati, kot zdajšnja župana sosednjih mest – Matej Arčon in Ettore Romoli. Prišel je tudi poslanec italijanskega parlamenta Giorgio Brandolin. Vsi so v nagovoru poudarili nujnost odprtih meja, saj je izkušnja obeh Goric, ki ju je desetletja delila železna ograja, dovolj zgovorna zato, da na obeh straneh meje skupaj kličejo: »Nikoli več!« Nikoli več ograj na mejo … Matej Arčon, novogoriški župan, je ob koncu srečanja olimpijcev, otrok in politikov na čezmejnem trgu tako povzel dobre misli vseh: »Ker je letošnje leto znova olimpijsko - tokrat poletnih iger v Braziliji - želimo v današnjih prelomnih in negotovih časih znova pozvati k strpnosti ter predvsem pokazati, da je mogoče sobivati in premoščati razlike. Naj olimpijski duh med narodi živi naprej.«