Vetrne elektrarne proizvajajo t. i. zeleno električno energijo. Fotografija je simbolična. Foto: EPA
Vetrne elektrarne proizvajajo t. i. zeleno električno energijo. Fotografija je simbolična. Foto: EPA


V Divači so predstavili pobudo za postavitev parka vetrnih elektrarn na območju Senožeških brdih, kjer želijo vlagatelji postaviti 40 vetrnih stebrov v skupni moči 120 megavatov. Naložba je tudi v interesu države, zato je ministrstvo za infrastrukturo objavilo pobudo za izdelavo državnega prostorskega načrta, do 9. septembra pa je odprta javna razprava.

Na včerajšnji predstavitvi je bilo mogoče slišati tako besede podpore, češ da gre za razvojno naložbo, pa tudi vrsto pomislekov. Država oziroma ministrstvo za infrastrukturo naložbo v Senožeška brda podpira, saj mora Slovenija izpolniti zavezo do Bruslja in postaviti za 108 megavatov skupne moči vetrnih naprav. Kot je povedal Cveto Kosec z direktorata za energijo, je projekt usklajen s strateškimi dokumenti države, torej z nacionalnim energetskim programom in akcijskim načrtom za obnovljive vire energije.

Vetrnice bodo stale v skupinah in ne v vrstah, pravi projektant Aleš Mlakar. Tako si druga drugi ne bodo kradle vetra, manjša pa naj bi bila tudi vidna onesnaženost prostora. Najbližja bo od naselja oddaljena vsaj 500 metrov. V septembru pa predvidevajo izpeljati serijo delavnic po okoliških vaseh. Na njih bodo skušali ugotoviti, katera oddaljenost je še moteča oziroma katera je že sprejemljiva.

Vse stroške do gradbenega dovoljenja bo nosil investitor, družba VEPA iz Ljubljane. Pri izgradnji pa naj bi pomagali Evropska razvojna banka in dobavitelji. Kot sta nemška Enercon in Siemens ter ameriški General Electric. Zajetna renta je obljubljena tudi lastnikom zemljišč. Če bo zgrajenih vseh 40 vetrnic, bo letna renta od 200 do 400.000 evrov.

Domačini pa še vedno dvomijo. Divačan Milan Orbanič pravi, da je podatke o investitorju iskal prek spleta, a ni bil uspešen. Krajan Senožeč Jovo Ferfila je jezen, ker vsi investitorji hodijo samo k njim, 40 vetrnic se mu zdi absolutno preveč, oddaljenost od prvega naselja pa bi morala biti po njegovem mnenju vsaj kilometer. Divaški župan Drago Božac pa napoveduje. "Če so bili pri prvi vetrnici interesi prostora pozabljeni, pri tokratni naložbi ne bodo. Ne samo lastnikom zemljišč, tudi občini mora kaj pripadati."