Planinci so mojstri vinske kulture in ponosno so svoje vinske mojstrovine ponudili vsem, ki so na 250 metrov visoko Planino prišli z vseh koncev dežele.

No, tokrat se je "mati vseh vetrov", vipavska burja, ki biča planinske trse in žvižgajoče zavija okrog domačij, malce potuhnila. Toda zimske temperature, tam okrog ledišča, so žejne obiskovalce hitro potisnile v zavetje vinskih hramov. "Velbane" kleti, vklesane v živo skalo, so oživele. Gospodarji so točili iz sodov, gospodinje so narezale nekaj domačega in grla so se hitro razvezala. Pogovor, pesem in predvsem hvalnica kraljici planinskih vin - pineli - so odmevali iz vinskih nedrij vasice, nad katero bedi sveti Kancijan.

Planina - prestolnica pinele
Planinski vinogradniki vzgajajo številne sorte. Glavnino jih predstavlja devet, najpomembnejše pa so tri avtohtone: rebula, zelen in na prvem mestu pinela. Pravzaprav je Planina prestolnica pinele, sorte, ki poleg rebule najbolje prenaša sušo in pusta lapornata tla. Predvsem pa kljubuje burji, saj "ljubi" odprte in zračne lege. Na Planini pridelajo kar petino vse pinele na Vipavskem, poklon tej avtohtoni sorti pa domačini pripravijo vsako leto na velikonočni ponedeljek, ko vabijo na prav posebno "Druženje s pinelo".

Rimska trta v Vinah
Vino ima na Planini domovinsko pravico še iz rimskih časov. Legenda pravi, da so prav Rimljani zasadili prvo trto na tem obronku Vipavske doline, in sicer v Vinah, na južni strani pod cerkvico sv. Pavla. Zato torej "vinsko" ime tega zaselka. Skozi tisočletja so se vinogradi po planinskih pobočjih razširili vse od dna doline, torej od reke Vipave, pa do Ostrega vrha, ki sega štiristo dvaindvajset metrov visoko nad Planino. Trsi so v vrstah kot vojaki razporejeni v strme terase in zavarovani s "suhimi zidovi", kamnitimi ograjami.

V naselju Planina je 45 vinogradniških kmetij, ki obdelujejo skoraj 80 hektarjev vinogradov. Prvi učitelj planinskih vinskih gospodarjev pa je bil Matija Vertovec (1784–1851). Rodil se je v bližnjih Šmarjah na Vipavskem, bil je duhovnik in pisec znamenite Vinoreje, prve strokovne knjige o vinogradništvu. Med službovanjem na Planini je domačine vestno učil "umnega" kmetijstva. V spomin nanj vsako leto čez Planino poteka Vertovčev pohod.

Grampampoli in figov "kafe"
Planinski hrami vabijo na vinsko pokušnjo prav vse, toda vsak gospodar ima pijačo, ki jo deli le z moškimi. To je znameniti planinski grampampoli, ki so ga pripravljali predvsem za novo leto. Res je prava "pivska bomba", ki zadene tudi najmočnejšega. Grampampoli namreč skuhajo iz litra žganja, največkrat tropinovca, litra dobrega vina in kilograma sladkorja. Trojni zvarek, ki si ga delijo le moški, in to ob obvezni "partíji" kart.

Toda planinske gospodinje moškim niso ostale dolžne. Njihova posebnost je figova kava, imenovana "figovo kafe", ki je nadomestila pravo kavo v času pomanjkanja. Okus je res podoben, morda le malce zadiši po preveč praženem pravem kavnem zrnju. Pa še izjemno sladka je. Ko so gospodinje s prodajo mleka kaj zaslužile, so si privoščile pravo kavo, ki pa so jo pražile in kuhale le za ženska druženja. Možem, ki so kartali in po požirkih srkali grampampoli, so ponudile kar "figovo kafe".

Mojca Dumančič, TV Slovenija
Foto: Mojca Dumančič