Odprtje ribiškega mandrača bo potekalo ob občinskem prazniku 15. oktobra. Na občini so se za obnovo odločili, ker je bil dotrajan, predvsem pa zato, da bi na območju, ki je bilo pogosto zaparkirano, ribičem omogočili boljše pogoje za delo, so pojasnili z občine Piran.

V okviru obnovitvenih del so poglobili morsko dno, sanirali zahodno obalo malega mandrača, obalo glavnega valobrana in 3.300 kvadratnih metrov tlakovanih površin ter opravili rekonstrukcijo dveh pomolov. Uredili in opremili so priveze in nanje postavili priključne omarice za oskrbo plovil.

Olajšali delo piranskim ribičem
Prejšnje dvigalo za barke so odstranili in ga nadomestili z novim mobilnim, nakupili potrebno ribiško opremo, postavili plato za natovarjanje rib, območje uredili za dnevno prvo prodajo rib in zagotovili manjše parkirišče za dostavo.

2,4 milijona od štirih prispevala Evropa
Končna vrednost projekta bo po ocenah občine znašala okrog štiri milijone evrov, od katerih sta 2,4 milijona prispevala evropski sklad za ribištvo in država, preostalo pa piranska občina.
Še brez uporabnega dovoljenja
Čeprav bodo mandrač danes uradno odprli, je objekt še brez uporabnega dovoljenja. K temu so po navedbah piranske občine prispevali predvsem zapleti v času obnovitvenih del.

Spomeniško varstvo ustavilo dela
Med obnovo so se sesuli deli obalnega zidu, kar je bil vzrok za dodatne tehnične težave. Zapletlo se je tudi na področju spomeniškega varstva. Inšpektorat za kulturo je spomladi leta 2011 za nekaj mesecev celo ustavil dela. Zanj je bilo sporno predvsem to, da pri obnovi niso uporabili starega kamenja za tlake in da so skoraj za meter po vsej dolžini zmanjšali površino mandrača. V skladu z novo zakonodajo je morala občina pridobiti konservatorsko-restavratorski načrt. Skladno z načrtom so v sanirane tlakovane površine nato vgradili obstoječe tlake, poškodovane dele pa nadomestili s kamnom enake masive in izvora.

Podoba izhaja iz leta 1894
Piranski mandrač je dobil današnjo podobo leta 1894. Zaradi grozeče kolere, ki je razsajala po Evropi, so tedaj zasuli del ribiškega pristanišča, kjer je danes Tartinijev trg.

Območje ribiškega mandrača je sicer mlajšega nastanka kot najstarejši deli mesta Piran. V skladu s potrebami meščanov so del obrežja, namenjen pristajanju ribiških in tovornih bark, sproti nasipali, pomole pa podaljševali, s čimer je mandrač počasi dobival zdajšnjo obliko.

Podobno kot v drugih obmorskih mestih je bil skozi zgodovino Pirana mandrač srce in jedro mesta oziroma prostor, kjer sta se dogajali trgovina in ribištvo, pristajale pa so tudi tovorne ladje. V Piranu je bil poln plovil do leta 1954, ko se je zgodil eksodus italijanskega prebivalstva v sosednjo Italijo, so pojasnili s Pomorskega muzeja Sergeja Mašere Piran.