Z njim si vlada, ki ni sposobna poiskati denarja za urejanje protipoplavnih zaščit, zgolj kupuje čas in ogroža ljudi, ki živijo na poplavnih območjih, so prepričani.

Vlada je pred časom v Državni zbor poslala predlog za spremembo zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save, s katerim bi se dokončanje verige hidroelektrarn iz leta 2017 prestavilo za dve leti – do leta 2019. To je razburilo Posavce, ki od države terjajo, da spoštuje zaveze, ki jih je dala ob umeščanju teh elektrarn v prostor. Nanj so se ostro odzvali tudi v Svetu regije Posavje, ki ga sestavljajo župani posavskih občin. Za Posavce je podaljšanje roka gradnje nesprejemljivo, predvsem, ker se s tem podaljšuje urejanje protipoplavnih zaščit. Ob tem še opozarjajo, da ne gre za posavski, ampak slovenski projekt, s katerim bi Slovenija povečala delež proizvodnje iz obnovljivih virov. Zato si lahko s tem država nakoplje tudi kazen Evropske komisije, saj svojih danih obvez ne bo izpolnila.

Posavski župani nasprotujejo tudi predlogu dopolnitve zakona o varstvu okolja, ki jim posredno jemlje koncesijske dajatve, in pozivajo k spoštovanju že dogovorjenih rokov pri gradnji hidroelektrarn in protipoplavne zaščite. Krški župan Miran Stanko pravi, da gre za državno nespoštovanje pogodb in dogovorov ter za nedemokratičen pritisk na posavske občine. V Posavju zatrjuje, da so vseskozi podpirali gradnjo verige hidroelektrarn na Savi, saj so v tem videli priložnost, da se uredi tudi vsa infrastruktura ob njej. Ob tem Stanko še dodaja: »Pred leti je lokalna skupnost sprejela določene pogoje za gradnjo savske verige, hkrati je dobila tudi določene obljube in zaveze od države. Zdaj, ko bi država praktično morala te zaveze dejansko izvesti, pa prihaja do revizije teh zakonov. In kar je najbolj problematično - brez sodelovanja lokalne skupnosti. Doslej je namreč vedno šlo za dvostranski dogovor in prav je, da tako tudi nadaljujemo.«

V Posavju vlado opozarjajo, naj se drži zakonsko določenih in dogovorjenih rokov glede zgraditve hidroelektrarn Brežice in Mokrice, saj bi zaradi dveletnega podaljšanja nastalo za več milijonov evrov gospodarske škode, financiranje projektov infrastrukturnih ureditev naj bi še naprej ostalo nedorečeno, hkrati pa naj bi spremenjeni zakon gradnjo protipoplavne zaščite zavrl vsaj za dve leti. Brežiški župan Ivan Molan meni, da želijo državni uradniki in vlada žrtvovati več brežiških vasi in protipoplavno varnost več kot tisoč tamkajšnjih prebivalcev. Molan še pravi: »Vse to kaže, da ta vlada očitno razmišlja, da takrat tako ne bo več na oblasti in naj se nekdo drug s tem ukvarja. Samo osebno sem zgrožen in v brežiški občini bomo zagotovo poiskali kakšno pravno varnost, kajti vse bolj čutimo, da nismo enakopravni v tej državi.«

Posavci so prepričani, da gre vladi zgolj za mašenje lukenj državnega proračuna in da je treba zadnji elektrarni v verigi zgraditi bistveno prej, hkrati pa za njihovo dokončanje najti ustrezen vir financiranja vodne, cestne in druge infrastrukture. Zato je zanje predlog za dveletno podaljšanje gradnje HE-ja na spodnji Savi nesprejemljiv, saj se s tem zamika predvsem urejanje protipoplavne zaščite v krški in brežiški občini. Tomaž Režun, predsedujoči sveta regije Posavje je odločen: »Tukaj v Posavju imamo še vedno poplavno območje, tukaj so tudi koncesnine, ki naj bi jih tudi izgubili, ter pred leti sprejeti dogovori in obveze države. Vsa regija je zato pristopila k temu projektu in danes kar nekako ne spoštovati oziroma odlagati vse to, ko bo, če bo in da ni denarja, se izgovarjati na proračun, je za nas resnično nesprejemljivo.«

Spremembe tega zakona prinašajo tudi gospodarsko škodo koncesionarju zaradi izpada dohodka – družbi HESS, in to vsako leto za 18 milijonov evrov, občine in vodni sklad pa bi ostali tudi brez 1,8 milijona evrov koncesijskih dajatev. Zato se bo v sredo na izredni seji sestal tudi odbor za hidroelektrarne na spodnji Savi, ki ga vodi Niko Galeša. Ta je že povedal, da podaljšanje rokov predstavlja kršitev veljavne zakonodaje in koncesijske pogodbe, kršitev prostorskih uredb in izigravanje Posavja kot regije. Zato po njegovem mnenju posavske občine v navedeno ne bodo privolile. Na izredni seji bodo o tem znova razpravljali in od odgovornih zahtevali odgovore. Omenja se tudi možnost ustavne pritožbe.

Goran Rovan, TV Slovenija