Razmerja moči bi lahko povzročila tudi daljšo blokado odločanja in težave pri financiranju občine.

Ankaran kot izhodišče za delitev premoženja jemlje 9. junij 2011. To je dan, ko je ustavno sodišče sprejelo odločitev o ustanovitvi občine. Mestna občina Koper (MOK) uveljavlja stanje 1. januarja 2015, ko je občina Ankaran po lokalnih volitvah začela opravljati funkcijo.

Med datumoma je MOK na območju Ankarana prodal več nepremičnin, za druge je prejemal najemnine. Zaradi tega ima občina Ankaran do MOK-a tudi terjatve, ki jih je predvidela v letošnjem proračunu. Tako pričakuje 1,3 milijona evrov od prodaje zemljišča, ki ga zdaj uporablja Luka Koper. Računa tudi na 225.000 evrov od najemnin.

Zaradi izpada prihodkov je župan Gregor Strmčnik na začetku septembra izdal sklep o začasni zaustavitvi izvajanja proračuna. Po ugotovitvi nesklepčnosti seje sveta je župan dejal, da bo občina verjetno morala prvič najeti posojilo.

Koprski enostranski odlok govori le o razmerju ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih, javnih podjetjih in javnem skladu. Določa, da bi imel MOK 94,05 odstotka pravic in dolžnosti, Ankaranu bi jih torej ostalo 5,95 odstotka. V Ankaranu so izračunali, da jim pripada 6,17 odstotka. Poleg tega pa ne priznavajo sklepov o preoblikovanju javnega podjetja Rižanski vodovod v d.o.o in o imenovanju novih nadzornikov Marjetice, ki so jih občine Koper, Izola in Piran sprejele po koprskem enostranskem odloku.

Za razliko od Kopra so v Ankaranu želeli v enostranski sklep vključiti tudi še nerazdeljeno premoženje. Predvsem bi opredelili denarne terjatve in za svojo last razglasili nekatera zemljišča na območjih koprskega tovornega pristanišča in mejnega prehoda Lazaret.

Predstavniki liste Vsi smo Ankaran in Gibanja Svoboda se seje občinskega sveta niso udeležili. Kot sta sporočila Aleksander Pahor in Breda Krašna, menijo, da je ta hip najbolj pereča problematika županov sklep o zadržanju izvrševanja proračuna, tega pa na dnevnem redu ni bilo. Poleg tega sta zapisala, da nihče iz opozicijskih svetniških skupin ni bil obveščen o obstoju delovne skupine, ki je več mesecev pripravljala sklep o razdelitvi premoženja. Strmčniku sta spet očitala, da jih "sistematično ignorira", in opozorila, da na sejo ni uvrstil niti potrjevanja zapisnika prejšnje seje niti vprašanj in pobud svetnikov.

Na sejo je prišlo le pet od skupaj 13 članov sveta. Predstavnik županovega gibanja Radi imamo Ankaran Luka Jurinčič je odstopil, zato bi morali potrditi mandat nadomestni svetnici Sari Ražman. Zaradi nesklepčnosti tudi tega niso storili. Tako imajo tako županovi podporniki kot nasprotniki zdaj šest svetnikov.

Strmčnik je očitke predstavnikov opozicije zavrnil kot netočne in zlonamerne. Obtožil jih je, da delajo v korist MOK-a. Ocenil je, da bo nesprejetje "najpomembnejšega akta, ki bi artikuliral upravičenja lokalne skupnosti" škodljivo tudi za uveljavljanje pravic na upravnem sodišču. Občina Ankaran je namreč vložila izpodbojno tožbo zoper odlok MOK-a. Ob tem je navedla, da bo v kratkem sprejela svoj akt in predlagala, da sodišče odloča o obeh hkrati.

Po besedah podžupanje Barbare Švagelj je neetično predvsem to, da opozicijski svetniki niso prišli potrdit mandata nadomestni svetnici.