Po besedah predsednika foruma Darka Rudaša analize namreč kažejo, da stanje v tem delu države ni dobro.

Na za javnost zaprti seji so poskušali najti skupne rešitve za izboljšanje položaja romske skupnosti in določiti potrebne dejavnosti, ki bi jih morali izvajati za izboljšanje položaja in preprečevanje incidentov, ki so se pojavljali zlasti poleti.

Rudaš je ob robu seje za medije povedal, da nekatere analize kažejo, da se kazniva dejanja, ki jih zagrešijo posamezni Romi, povečujejo, zato meni, da se morajo pristojni odzvati odločneje. "Kajti ni dobro, da se zadeve stopnjujejo," je dejal.

Pri tem pa je treba po njegovih besedah imeti v mislih, da kaznivih dejanj ni mogoče pripisati kar celotni romski skupnosti, ampak za njimi stojijo posamezniki. "Ti bi morali biti za kazniva dejanja, ki jih zagrešijo, primerno kaznovani, saj ni prav, da njihova ravnanja mečejo slabo luč na celotno romsko skupnost," je dejal.

Pregon kaznivih dejanj je sicer po njegovem mnenju predvsem stvar policije in tožilstva, "ni pa vse v represiji, veliko se lahko reši s preventivnim pristopom", je dejal. Pri tem je poudaril predvsem urejanje razmer, v katerih živijo Romi. Če bodo imeli Romi urejene razmere, se bodo lahko lažje prilagodili, ljudje pa jih bodo lahko tudi lažje sprejemali, je dejal.

Po njegovem mnenju bi Romi nujno potrebovali tudi delovna mesta, saj bi se potem manj posluževali premoženjskih deliktov. "Samo z zaposlitvijo jih je mogoče odvrniti od kraj in jim dokazati, da se jim bolj splača delati, kot pa se ukvarjati s kriminalom," je dejal.

Ob tem je opozoril, da se Romi težko zaposlijo, ker zanje ni delovnih mest. Zato bi jim lahko pomagala država. "Vidimo na primer, da je država lani izdala veliko dovoljenj za tujce, ki v Sloveniji opravljajo sezonska dela. Ta dela bi lahko opravljali tudi Romi," je dejal. In dodal, da bi lahko tako zaposlili polovico vseh Romov v državi.

Predvsem pa je treba po besedah Rudaša zagotoviti, da bodo Romi obiskovali vrtec in šolo. "Na jugovzhodu države je treba izoblikovati prvo generacijo Romov, ki bo začela razmišljati drugače in bo imela drugačna pričakovanja. Dokler ne bomo prišli do te prve generacije Romov, bomo težko razvijali neke pozitivne vzorce tudi pri vseh preostalih. In pri tem moramo vsi odigrati svojo vlogo," je poudaril.

Seje se je udeležil tudi romski svetnik v Kočevju Marjan Hudorovič. Izrazil je prepričanje, da se lahko romska vprašanja rešujejo samo z veliko strpnosti. "Ker sicer se zadeve ne bodo nikoli uredile," je dejal.

Šentjernejski romski občinski svetnik Valentin Brajdič pa je konkretno glede razmer Romov v Šentjerneju dejal, da bi potrebovali predvsem elektriko in vodo, ki ju številni še nimajo. Potem bi se tudi lažje vključevali v družbo.