Tako so v odgovoru na dopis civilne pobude Za ptujsko obvoznico zapisali na infrastrukturnem ministrstvu. Vzrok za slabši zrak pozimi naj bi bil posledica več dejavnikov.

Civilna iniciativa Za ptujsko obvoznico je po več kot dveh mesecih in po nedavnem vnovičnem pozivu vendarle dočakala odgovor ministrstva na njihov dopis, v katerem so opozorili na nevzdržne razmere ob državni cesti v naseljih Ptuj, Spuhlja in Budina zaradi preobremenjenosti ceste s tovornjaki.

Kot so v odgovoru zapisali na direktoratu za ceste, redno spremljajo stanje obremenjenosti državnega cestnega omrežja s težkim tovornim prometom, direkcija za infrastrukturo pa je po njihovem naročilu stanje nazadnje analizirala marca letos.

Analize kažejo, da se promet, vključno s tovornim, povečuje na omrežju avtocest in hitrih cest, kar po njihovem mnenju kaže, da se uresničuje njihov cilj po vstopu Hrvaške v schengensko območje, saj ni več zastojev zaradi izvajanja mejne kontrole, kar je bil prej razlog za preusmerjanje težkega tovornega prometa na manj obremenjene mejne prehode.

Ob tem dodajajo, da redno spremljajo tudi prometne obremenitve na cestnih povezavah do nekdanjih mejnih prehodov s Hrvaško, a težkega tovornega prometa ni mogoče v celoti preusmeriti na daljinske cestne povezave, saj je tovorni promet povezan tudi s ciljno izvornim in lokalnim prometom, ki pa ga ni mogoče prepovedati.

Po podatkih direkcije se je promet težkih tovornih vozil na začetku letošnjega leta glede na primerljivo obdobje lani na avtocestnem prehodu v Gruškovju povečal za 18,5 odstotka, medtem ko se je na manjših mejnih prehodih nekoliko zmanjšal, in sicer v Zavrču za 5,5, v Središču ob Dravi pa za 10,6 odstotka.

Na ministrstvu sicer razumejo zaskrbljenost prebivalcev ob prometno obremenjeni državni cesti, zato bodo še naprej spremljali stanje in ukrepali. Ker se strinjajo s civilno iniciativo, da bodo razmere dokončno urejene šele z gradnjo nove ceste med Ptujem in Ormožem, si bodo še naprej prizadevali za njeno umestitev v prostor in izvedbo projekta.

V civilni iniciativi z odgovorom niso najbolj zadovoljni, še posebej ker so se po besedah njihove vodje Sergeje Puppis Freebairn medtem v javnosti pojavile informacije, da namerava Hrvaška graditi hitro cesto od srbske meje do Ormoža, ki naj bi služila tranzitu tovornjakov s celotnega Balkana, kar bi drastično poslabšalo že tako slabe razmere.

"To odpira več vprašanj, zato menimo, da je nujno potrebno, da ministrstvo skliče sestanek, na katerem bo podalo odgovor, kako bo zaščitilo ob cesti živeče prebivalce," je dejala Puppis Frebairn, ki je pred kratkim na domnevno poslabšanje kakovosti zraka ob omenjeni cesti opozorila tudi kot ptujska metna svetnica.

Ptujska občina je njeno svetniško vprašanje posredovala Nacionalnemu laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, ki izvaja meritve kakovosti zraka, kjer so potrdili navedbe civilne iniciative, da je bilo v Spuhlji februarja zaznanih 12 preseganj mejnih vrednosti, vendar pa vpliva posameznih skupin virov ni mogoče opredeliti.

Ob tem so še pojasnili, da lansko poletje na merilnem mestu v Spuhlji ni bilo preseganj predpisanih mejnih dnevnih vrednosti, primerjava izmerjenih vrednosti z rezultati iz merilne postaje pri ptujski bolnišnici in v središču Maribora pa kaže, da je v poletnem času zrak v Spuhlji manj onesnažen kot v Mariboru in podobno ali občasno nižje kot pri bolnišnici.

Večletni rezultati meritev v Spuhlji po njihovem mnenju kažejo na višje koncentracije v zimskih mesecih, kar skupaj z neugodnimi meteorološkimi razmerami nakazuje na vpliv drobnih kurišč na lesno biomaso.

Na ptujski občini so svetnici še odgovorili, da je vprašanje kakovosti zraka na območju Ptuja kompleksno in odvisno od dejavnikov, na katere mestna občina ne more neposredno vplivati. Kljub temu iščejo poti za zagotovitev bolj zdravega bivalnega okolja ne le v Spuhlji, ampak tudi v drugih naseljih.