Kot so poudarili, bo pri tem ključna nadaljnja redna komunikacija.

V zadnjih desetih letih so Jelovico prizadele številne naravne ujme, ki so ustvarile pogoje za namnožitev podlubnikov in pokazale ranljivost tega območja. Zato so se partnerji z različnih področij povezali v projekt JeloviZA – Skupaj vzpostavljamo temelje za upravljanje in ohranjanje Jelovice.

Projekt se je začel izvajati maja 2022, v njem pa sodelujejo Cipra Slovenija, Cipra International, Zavoda RS za varstvo narave, Razvojna agencija Sora, Zavod za gozdove Slovenije in Občina Železniki. 1,14 milijona evrov vreden projekt se sofinancira iz finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora.

Ključno izhodišče projekta, ki se končuje ta mesec, je prispevati k zmanjšanju ranljivosti območja na posledice podnebnih sprememb. Ker se na območju Jelovice spoprijemajo interesi različnih deležnikov, pa je ključno njihova znanja, izkušnje in pričakovanja združiti v model upravljanja.

Model upravljanja povezuje deležnike vseh petih občin na območju Jelovice in predstavlja osnovo za vizijo Jelovice v prihodnosti. Skupnostni model upravljanja Jelovice bo z vključitvijo v strateške dokumente občin Železniki, Bohinj, Bled, Kranj in Radovljica dobil izvedbene temelje za uresničevanje zavez v prostoru.

Kot je povedal Andraž Valcl iz Občine Železniki, je Jelovica zelo enotno geografsko območje, ampak administrativno zelo razdrobljeno. Težave, ki se pojavljajo, pa so povsod enake, zato je smiselno, da občine rešitve iščejo skupaj. "Želja je, da se vzpostavi neki stalni stik oziroma komunikacija," je povedal.

"Rdeča nit projekta je povezovanje," je poudarila tudi Kristina Stakne iz društva za varstvo Alp Cipra Slovenija. Kot je povedala, so na študijski turi v Avstriji spoznali, kako pomembno je upravljanje in da se upravljavec dobro poveže s tradicijo ter lokalno kulturo. Da bi spoznanja prenesli na deležnike, ki živijo in delujejo na območju Jelovice, so pripravili delavnice interpretacije dediščine in turizma v gozdnem prostoru.

Metod Rogelj iz Zavoda RS za varstvo narave je povedal, da so v okviru projekta iskali rešitve za različne težave, se pogovarjali z ljudmi, kaj koga moti in kaj si na Jelovice v prihodnje želijo ter česa ne. Poudarili so pomen sodelovanja, ohranjanja miru in usmerjanja obiska. "Jelovica nikoli ne bo rezervat. To tudi ni želja. Vedno bodo na Jelovici določene dejavnosti, ampak morajo biti usmerjene, da bo dobro za obiskovalce, naravo, lastnike in domačine," je pojasnil.

Kot je dejal, so v pogovorih slišali tudi veliko opozoril o slabem nadzoru. "Ta naloga v marsičem presega naše pristojnosti in kapacitete ter je težava naravnega prostora povsod po Sloveniji," je povedal Rogelj, ki meni, da bi morali na državo nasloviti skupni poziv, naj se loti te problematike.

Zavod RS za varstvo narave je sicer v okviru projekta štel promet in pohodnike ter popisoval kvalifikacijske vrste, ki jih varujejo zaradi statusa Jelovice kot območja Nature 2000. Rogelj je pojasnil, da je populacija divjega petelina v upadu. Telemetrija je pokazala, da se giblje v izključno starem gozdu in se izogiba cest ter da je to vrsta, ki je izrazito občutljiva na nemir.

Popisali so tudi gozdnega jereba, ki mu prav tako ne gre dobro in ki mu bodo spremembe v gozdu morda koristile. Pri triprstem detlu pa so ugotovili, da je zanj ključno območje severno od Ratitovca. Številčnost omenjenih vrst bodo spremljali tudi po zaključku projekta. "Vse dejavnosti smo želeli izpeljati v sodelovanju z domačini in med njimi najti ljudi, ki se bodo tudi v prihodnje zanimali za te vrste," je povedal Rogelj.

V okviru projekta so, kot je spomnila Irena Mrak z Zavoda za gozdove Slovenije, obnovili, zaščitili in spremljali 20.000 hektarjev gozda. Zasadili so 24.000 sadik macesna, gorskega javorja, rdečega bora, bukve in jelke. Kakšen bo uspeh obnove gozdove, pa bodo spremljali tudi po koncu projekta.