Naložba je ocenjena na sedem milijonov evrov, zaključek gradnje pa je predviden do konca leta 2025.

Začetek načrtovanja zadrževalnika visokih voda na reki Meži, katerega namen je zmanjšati poplavno ogroženost urbaniziranih površin ob Meži dolvodno od Poljane, sega več let nazaj.

Prva hidravlično-hidrološka študija je bila izdelana leta 2013, od leta 2014 naprej je potekala postopna priprava projektno-tehnične dokumentacije. Občina Prevalje je izgradnjo zadrževalnika predvidela v občinskem prostorskem načrtu, ki je bil sprejet leta 2015, leta 2020 pa je bil nato sprejet tudi potreben odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu.

"V letu 2021 je vložitev za gradbeno dovoljenje, za katero so bila pridobljena vsa pozitivna mnenja, preprečevalo le nerazpolaganje z zemljišči za gradnjo," so za STA pisno pojasnili na Direkciji RS za vode. Na vprašanje, ali so lanske poplave nato pospešile izvedbo projekta, pa so odgovorili, da niso.

So pa po ujmi 4. avgusta lani – zaradi prikaza potencialnega učinka zadrževalnika visokih voda Poljana na poplavni val Meže – pri podjetju VGB naročili izdelavo hidravlične analize z naslovom Strokovna ocena učinka zadrževalnika visokih voda Poljana na visoke vode Meže 4. avgusta 2023.

"Analiza je pokazala, da če bi bil zadrževalnik visokih voda Poljana zgrajen, bi bila konica prvega vala 20 odstotkov nižja od tiste, ki je prizadela Prevalje," so poudarili na direkciji.

Poleg tega bi imel zadrževalnik še več drugih pozitivnih učinkov. Zaradi zmanjšanja hitrosti toka bi zanesljivo zadržal praktično vse "rinjene plavine in tudi del lebdečih plavin (sedimentov), ki so se sicer dolvodno od profila zadrževalnika med poplavo odložile tako v rečni strugi kot na priobalnih in drugih zemljiščih".

Prav tako bi zadrževalnik zadržal vsaj del drevesnih debel in panjev ter senenih bal, ki so bili glavni vzrok za mašenje mostnih odprtin in posledično rušenje velikega števila mostov na Meži dolvodno od profila pregrade. Analiza med drugim navaja tudi, da bi bila ob polnitvi zadrževalnika konica poplavnega vala zamaknjena za približno eno uro.

Dela za gradnjo zadrževalnika na Poljani so stekla maja letos, v teku pa je prva od predvidenih treh etap gradnje. "Za etapo 2 čakamo pravnomočnost gradbenega dovoljenja, medtem ko za etapo 3 še nismo začeli postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja, čeprav je projektna dokumentacija praktično že pripravljena. Postopek pridobivanja zadnjega potrebnega zemljišča, vezanega na etapo 3, je še v teku, zato ne moremo komentirati konkretne situacije," so navedli pri direkciji.

Vrednost projekta je ocenjena na sedem milijonov evrov, financiran je iz kohezijskih sredstev. Za gradnjo zadrževalnika je podpisana izvajalska pogodba za izvedbo storitev projektiranja, dobave opreme in gradnjo. Izbrana izvajalca sta Nivo Eko in VGP Drava Ptuj, vodja projektiranja je družba IBE.

Gre za zadrževalnik srednje velikosti. Njegova kapaciteta do kote preliva znaša 850.000 kubičnih metrov, v primeru aktivacije preliva pa zadržuje do en milijon kubičnih metrov vode. Podoben zadrževalnik je Veliki potok pri Grosupljem, so navedli na direkciji.

Ob tem so pojasnili še, da so bila v Sloveniji v skladu s poplavno direktivo EU-ja že pred leti določena območja pomembnega vpliva poplav, eno izmed njih pa pokriva območje Prevalj. Izgradnja zadrževalnika na Poljani je ena od prioritetnih naložb na direkciji.