Po besedah Marka Starmana z Občine Izola je sprejem plana korak naprej in instrument za prostorsko načrtovanje, hkrati pa vsebuje mnogo varovalk.

Vlada je prejšnji teden izdala uredbo o pomorskem planu Slovenije, ki med drugim določa, da je raba prostora je v občinah slovenske Istre tesno povezana z dejavnostmi na morju, zato bodo istrske lokalne skupnosti odslej v občinskih prostorskih načrtih določale priobalni pas in načrtovale posege v njem v skladu z usmeritvami plana.

Vodja urada za prostor in nepremičnine na Občini Izola Marko Starman je za STA spomnil, da so vse usmeritve in določbe iz plana že uvrstili v nedavno sprejeti občinski prostorski načrt, da pa sam pomorski plan ni izvedbeni akt, zato bo treba za vsako ureditev na morju predhodno sprejeti občinske podrobne prostorske načrte ter pridobiti ustrezna mnenja in presojo vplivov na okolje.

"Z vidika občine je to korak naprej, ker do danes ni bilo mogoče nič," je jasen Starman. Zdaj je namreč določeno, kaj je v katerem delu morja in priobalnega pasu dopustno in kaj ne, zato pomorski plan razume kot vzvod za umestitev v prostor različnih rešitev, kot je na primer ureditev plaže pri hotelu Delfin.

Glede možnosti malverzacij pa je izpostavil, da pomorski plan v primerjavi z do zdaj veljavnim zakonom veliko bolj podrobno določa, kaj je sploh dopustno, poleg tega pa je za vsako ureditev treba skozi občinski svet in vse pristojne državne urejevalce prostora. Plan tako vsebuje mnogo varovalk, ki bodo preprečile morebitne neupravičene posege ali škodljive vplive na obalo in morje, je še prepričan Starman.

V javnosti so se sicer pojavile kritike, da pri pripravi plana niso bili vključeni vsi deležniki ter da dokument pušča možnosti za dodatne pritiske na morsko okolje.

Na piranski občini so za STA pojasnili, da bodo pri načrtovanju prostora v njihovi občini strokovne podlage plana osnova pri odločanju.

Na Mestni občini Koper pa so za STA poudarili, da je pomorski plan za lokalne skupnosti pomemben predvsem zato, ker predstavlja izhodišče za pripravo strateških in izvedbenih prostorskih aktov lokalnih skupnosti, omogoča pa tudi dopolnitev področne zakonodaje in podzakonskih aktov. Na podlagi tega je pričakovati medsebojno usklajene rabe in dejavnosti na morju in v priobalnem pasu na kopnem.

"Plan je pomemben tudi zato, ker je raba prostora na območju Mestne občine Koper tesno povezana tudi z dejavnostmi na morju, zato bodo lokalne skupnosti v občinskih prostorskih načrtih določale priobalni pas in načrtovale posege v njem v skladu z usmeritvami plana," so dodali.

Koprska občina je sicer tudi sama podala samostojne pripombe na dokument, ki so se med drugim nanašale na možnost vzpostavitve več točk pristajanja lokalnega in mednarodnega pomorskega potniškega prometa na celotnem območju od kopališča Žusterna do pristanišča Koper kot tudi možnost postavitve dodatnih plovkov za sidranje za dnevne priveze, vzdrževanje in nadgradnjo objektov ter druge infrastrukture komunalnega pristanišča, vključno s postavitvijo dodatnih pontonov na območju med Žusterno in glavnim pomolom.

Kot pravijo v Kopru, je pristojno ministrstvo njihove pripombe v veliki meri upoštevalo, z izjemo predloga, da v pomorski plan ne vključijo območja Škocjanskega zatoka, ker je slednji že zavarovan kot naravni rezervat in je zanj bil sprejet ureditveni načrt.