Člani matičnega odbora so ga zavrnili in sledili mnenju vlade, da je treba pripraviti sistemski zakon.

Podporniki predloga so takšno odločitev v današnji obravnavi v DZ-ju obžalovali. "S predstavniki ministrstva za okolje, ki so navedli, da je treba k reševanju problematike sanacije degradiranih območij pristopiti sistematično, se lahko brez težav strinjamo. A dejstvo je, da v 30 letih samostojne države nobena vlada ni oblikovala sistemske ureditve," je poudaril Andrej Rajh iz SAB-a.

"Obžalujem, da se je v razpravi pokazalo, da je koalicijskim poslancem bolj pomembno politično merjenje moči kot pa ustavna pravica ljudi, da živijo v zdravem okolju," je dejala Janja Sluga iz NP. Po njenih besedah je bil predlog zavrnjen brez vsebinskih argumentov, opozorila pa je, da je sanacija tega okolja zapisana v koalicijski pogodbi. Čeprav se je pot tega predloga v DZ-ju končala, je napovedala nadaljnje dejavnosti za rešitev problematike.

V razpravi so tudi po besedah Roberta Pavšiča iz LMŠ-ja spremljali izrazito pomanjkanje argumentov. "Okolje in zdravje imata svojo ceno, ki je na žalost ne plačujemo z evri iz proračuna, plačujejo jo tisti, ki živijo na teh območjih, z mnogo višjo ceno, vi pa iščite sistemske rešitve," je bil kritičen. Željko Cigler iz SD-ja je ocenil, da je skrajni čas, da država sistematično in dejavno pristopi k reševanju onesnaževanja okolja po vsej Sloveniji.

V Levici se pod predlog po pojasnilih Nataše Sukič niso podpisali, ker je prišel na mizo tik pred volitvami, ga pa podpirajo, ker so rešitve v njem dobre. "Ljudje v Celjski kotlini ob gluhih vladnih koalicijah še naprej dihajo zastrupljen zrak, uživajo zastrupljene vrtnine, zbolevajo in umirajo za rakavimi obolenji pogosteje kot drugod, otroci pa se igrajo na smrtno nevarno kontaminirani zemljini otroških igrišč. Vprašajmo se, do kdaj tako," je dejala.

Janez Moškrič iz SDS-a je povzel, da je "prizadevanja vlade gradijo na celotnosti potrebi lokalne skupnosti, zato so bili v času te vlade odobreni številni projekti za izboljšanje kakovosti življenja v Celjski kotlini". Mihael Prevc iz NSi-ja je dodal, da predlog ni upošteval že izvedenih ukrepov in dejavnosti v izvajanju, glede nadaljnje sanacije pa se mu zdi smiselno, da rešitve prinese predlog zakona o varstvu okolja, ki začenja parlamentarno pot.

Dušan Šiško iz SNS-a je dejal, da je Celjska kotlina onesnažena predvsem zaradi Cinkarne Celje, predlog zakona pa je označil za predvolilno potezo predlagateljice. "Zakon je evidentno pripravljen za nabiranje političnih točk, saj predlagane rešitve ne bi pripomogle k reševanju problematike," je poudaril.

Predlog zakona je sledil predlogu iz leta 2018, ker so po besedah Sluge v vmesnem času ni nič premaknilo. Uvedel bi načelo onesnaževalec plača, zajemal bi površine celjskih šol in površine, na katerih se zadržujejo otroci, v načrtu je bil humanitarni monitoring otrok od prvega do devetega leta starosti, ozaveščanje prebivalcev za varno vrtičkanje ter ureditev vodotokov Hudinje in Voglajne z razlivnim območjem.

Vlada predloga ni podpirala. Kot je v obravnavi na odboru DZ-ja za infrastrukturo sredi januarja povedala državna sekretarka na okoljskem ministrstvu Metka Gorišek, bi bilo smiselno k reševanju problematike pristopiti sistemsko za vsa degradirana območja. Da ne upošteva že izvedenih ukrepov in da je obravnavana neenakovredno v povezavi z drugimi onesnaževalci, pa je takrat poudaril Gregor Gajšek iz Cinkarne Celje.

Tako opozicija kot koalicija sta se sicer strinjali, da so težave z degradacijo okolja tudi na drugih območjih po državi, ne le v Celju, a sta glede predloga zakona ostali na različnih bregovih: koalicija je vztrajala pri sistemskem reševanju problematike, opozicija pa, da je treba z eno sanacijo narediti preboj.