Ob tem je ugotovilo, da sta bila nadzor in upravljanje naložbe v sortirnico od Mestne občine Maribor, ki jo je sicer začela še prejšnja mestna oblast, le delno učinkovita.

Revizorji Računskega sodišča so med drugim ugotovili, da mestna občina pred izdajo soglasja k zadolžitvi ni preverila vseh mogočih načinov financiranja investicije. Ker ni preverila, ali bi bilo mogoče projekt izvesti kot javno-zasebno partnerstvo, po njihovem mnenju obstaja tveganje, da izbrani način ni optimalen.

Mariborska občina se je namreč odločila za financiranje investicije v sortirnico na način, da je investitor gospodarska družba v 100-odstotni lasti občine, ki je za izvedbo projekta najela bančno posojilo. Ob pomanjkanju lastnih finančnih sredstev se je občina s takšnim načinom financiranja izognila zadolževanju, kot ga ureja zakon o financiranju občin.

Občina v odloku o koncesiji in koncesijski pogodbi tudi ni ustrezno in zadostno zavarovala svojih interesov za zagotovitev neprekinjenega in stroškovno učinkovitega izvajanja gospodarske javne službe v primeru prenehanja pogodbe. Zaradi tega je po mnenju Računskega sodišča postavljena v podrejen položaj v primerjavi s koncesionarjem in je tako v slabšem položaju, kot bi bila, če bi investirala sama ali bi investicijo izvedla v javno-zasebnem partnerstvu.

V primeru stečaja koncesionarja pri javno-zasebnem partnerstvu bi namreč občina lahko uveljavljala izločitveno pravico za javno infrastrukturo, ki bi bila v lasti koncesionarja, medtem ko v primeru morebitnega stečaja Snage takšne zakonske možnosti ne bi imela.

Na mestni občini pred izdajo soglasja k zadolžitvi tudi niso preverili načrtovanih tehnoloških in ekonomskih parametrov delovanja sortirnice, čeprav so bili ti določeni zelo optimistično, hkrati pa niti niso kritično presodili, ali so pri izračunu uporabili realne podatke o količini komunalnih odpadkov za obdelavo.

Pri projektu je bila le delno učinkovita tudi Snaga, ki naložbe ni v celoti izvajala v skladu z načrtom, saj ni zagotovila realizacije naložbe znotraj pogodbeno določene vrednosti slabih 12,5 milijona evrov. Ob tem je podjetje napačno predstavilo skupno vrednost investicije v sortirnico, na katero je občina nato podala soglasje za zadolžitev. Snaga tudi ni zagotovila, da bi izvajalec del sortirnico dokončal v pogodbenem roku.

Računsko sodišče podjetju očita še, da ni izvedlo vseh ukrepov za zagotovitev optimalnega delovanja sortirnice, saj je ta v posameznih letih zbrala manjše količine komunalnih odpadkov za obdelavo, kot jih je načrtovala. Prav tako ni zagotovila načrtovanih dodatnih količin mešanih komunalnih odpadkov in mešane odpadne embalaže od drugih zbiralcev odpadkov.

V obdobju poskusnega delovanja in v prvem letu rednega delovanja sortirnice je bil tako dosežen negativni poslovni izid. Snaga je za delovanje sortirnice načrtovala interno stopnjo donosa 21,1 odstotka, dobo vračanja investicije 5,6 leta in neto sedanjo vrednost investicije v vrednosti skoraj 35,9 milijona evrov. Ob takšnem poslovnem izidu bi bili na dolgi rok po ugotovitvah revizorjev finančni kazalniki negativni, kar pomeni, da investicija v sortirnico ne bi bila sprejemljiva.

Računsko sodišče je po opravljeni reviziji za odpravo ugotovljenih nesmotrnosti od Mestne občine Maribor zahtevalo izvedbo popravljalnih ukrepov in predložitev odzivnega poročila, tako občini kot podjetju Snaga pa podalo tudi priporočila za izboljšanje poslovanja.

Na mariborski občini so povedali, da so z revizijskim poročilom seznanjeni in z njim tudi zadovoljni. "Ocenjujemo, da ni obremenjujoče za Mestno občino Maribor in se tudi strinjamo s predlogi, ki jih bomo upoštevali in izvajali," so še zapisali.