Vrednost naložbe je znašala 4,8 milijona evrov, je za STA danes povedala specialistka za hmeljarstvo Irena Friškovec.

V namakalni sistem so po pojasnilih Friškovčeve vključeni pridelovalci vseh kmetijskih kultur in ne samo hmelja. Sistemi so bili zgrajeni v letih od 1986 do 1988. Že takrat so se predvsem hmeljarji in tudi drugi pridelovalci kmetijskih rastlin po njenih besedah zavedali, da si lahko uspešen in konkurenčen pridelovalec samo, če lahko tudi v letih, ki za pridelavo niso ugodna, zagotoviš pridelek.

Namakalni sistemi so bili ob izgradnji v lasti in upravljanju Hmezad Kmetijstva ter Kmetijske zadruge Savinjska dolina. Po strukturnih spremembah na področju kmetijstva v Spodnji Savinjski dolini na prelomu tisočletja so uporabniki teh namakalnih sistemov s pomočjo svetovalcev Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje ustanovili Društva namakalnih naprav, ki so prevzela upravljanje sistemov.

Namakalne sisteme z več uporabniki je načel zob časa, zato so uporabniki hitro po ustanovitvi društev začeli aktivnosti, da bi sisteme obnovili. Po oceni Friškovčeve so uporabniki namakalnih sistemov v Spodnji Savinjski dolini primer dobre prakse namakanja v Sloveniji.

Razvodne cevi so zaradi dotrajanosti ponekod tudi puščale, prav tako hidranti. Vodne črpalke so bile tehnološko zastarele in dotrajane, zato je bil slabši izkoristek črpanja vode in večja poraba električne energije, kot bi bilo potrebno.

Z obnovo namakalnega sistema se je za doseganje enakega učinka namakanja zmanjšala poraba vode, povečal se je izkoristek črpanja ter zmanjšala poraba električne energije.

V primeru namakalnega sistema Latkova vas so v okviru investicije zgradili še dovodni cevovod iz Bolske do Trnavce z zadrževalnim bazenom za bogatenje nizkih pretokov Trnavce.

Čeprav je prva faza posodobitve zaključena, pa namakalni sistemi še niso v celoti posodobljeni. Zato uporabniki teh namakalnih sistemov že razmišljajo o drugi fazi posodobitve. V tej fazi bodo obnovili še preostale dotrajane cevovode, zato že pripravljajo dokumentacijo, ki jo potrebujejo za izvedbo posodobitve in prijavo na javni razpis.