Leta 2023 naj bi bilo 46,5 milijona evrov prihodkov, odhodki pa so načrtovani v višini 47,1 milijona evrov.

Po rebalansu letošnjega proračuna, ki je bil sprejet na oktobrski seji, so se prihodki in prejemki povečali za 843.000 evrov na 48,1 milijona evrov, odhodki in izdatki pa za 1,7 milijona evrov na 52,6 milijona evrov. Ob tem pa rebalans izkazuje za 1,7 milijona evrov presežka.

Kot je na seji povedal velenjski župan Peter Dermol, je bila priprava osnutkov proračunov za leti 2022 in 2023 zelo zahtevna, morali so biti tudi inovativni. "Nepovratnih evropskih sredstev ni več v izobilju, saj se aktualna finančna perspektiva izteka, treba pa se je pripraviti na novo perspektivo, ki se bo začela prihodnjo jesen, prva sredstva pa se pričakujejo leta 2023," je dejal Dermol.

Ob predstavitvi osnutka proračuna za prihodnje leto je povzel, da so davčni prihodki načrtovani v višini dobrih 29 milijonov evrov, nedavčnih prihodkov naj bi bilo za skoraj 10 milijonov evrov, kapitalski prihodki so načrtovani v višini 3,9 milijona evrov, transferni prihodki naj bi znašali 2,5 milijona evrov, evropskih sredstev pa naj bi bilo 644.684 evrov.

Tekoči transferji bodo v letu 2022 znašali 19,9 milijona evrov, investicijski odhodki so načrtovani v višini 14,9 milijona evrov, investicijski transferji pa naj bi znašali 2,6 milijona evrov.

V letu 2022 se velenjska občina lahko zadolži v višini 3,3 milijona evrov, za odplačilo dolga pa je namenjenih 2,6 milijona evrov. Primanjkljaj naj bi znašal 5,2 milijona evrov.

Enaka sredstva za zadolževanje in odplačilo dolga sta namenjena tudi v osnutku proračunu za leto 2023.

V proračunu za leto 2023 je prav tako načrtovanih 28,6 milijona evrov davčnih prihodkov, nedavčni naj bi znašali 10,6 milijona evrov, kapitalski prihodki so načrtovani v višini 2,3 milijona evrov, transfernih prihodkov naj bi bilo 2,7 milijona evrov, evropska sredstva pa naj bi znašala 2,1 milijona evrov.

V letu 2023 so tekoči transferji načrtovani v višini 19,2 milijona evrov, investicijski odhodki naj bi znašali 13,4 milijona evrov, investicijskih transferjev pa naj bi bilo 876.000 evrov. Primanjkljaj je načrtovan v višini 604.542 evrov.

Svetniki so ocenili, da sta osnutka proračunov dobro pripravljena, saj sta investicijsko pošteno naravnava. Nekateri svetniki pa so izpostavili, da osnutek proračuna za leto 2022 ni proračun praznih obljub.

Svetniki so se na seji seznanili tudi s projekti v sklopu načrta zelene transformacije sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki je ocenjena na okrog 130 milijonov evrov.

Ob tem so ugotovili, da proračun ne omogoča financiranja tako velikih projektov, kot je zelena transformacija, zato pričakujejo, da bo država finančno podpirala realizacijo zastavljenih projektov, tako iz državnih kot tudi iz evropskih virov ter zagotovila sistemski vir financiranja za prestrukturiranje premogovne Savinjsko-šaleške regije, v skladu z načeli pravičnega prehoda.

Prav tako mora Komunalno podjetje Velenje skupaj z občinama Velenje in Šoštanj ter drugimi deležniki po oceni svetnikov aktivno sodelovati pri črpanju nepovratnih sredstev iz evropskih skladov in skladov, ki so vezani na državni proračun.

Svetniki od vlade zahtevajo opustitev plačevanja nakupa emisijskih kuponov ogljikovega dioksida za potrebe pridobivanja toplotne energije z namenom povečanja konkurenčnosti gospodarstva, cenovne vzdržnosti daljinskega sistema ogrevanja ter zlasti za ohranjanje kakovosti zraka, kar je tudi posredno eden od ciljev Sklada za podnebne spremembe Republike Slovenije.

Komunalno podjetje Velenje pa mora v roku šestih mesecev občinskemu svetu predložiti akcijski načrt oz. časovnico izvedbe projektov v sklopu zelene transformacije.

Svetniki pričakujejo, da bo nadomestna varianta daljinskega ogrevanja izvedena pravočasno, kar pomeni pred izstopom regije in Slovenije iz premogovništva, kar naj bi se zgodilo leta 2033.