Predstavili so mu pobudo za širitev vodovarstvenih območij in s tem povezanim plačevanjem odškodnin kmetom za omejeno rabo zemljišč.

Kot je pojasnil gostitelj današnje redne koordinacije županov občin zgornje Gorenjske, na katero so povabili tudi ministra Podgorška, gorjanski župan Peter Torkar, njihovo vodno zajetje Ovčja jama oskrbuje občine Gorje, Radovljica in Bled, zgrajena pa je tudi povezava do Žirovnice. "Gre za oskrbo 33.000 prebivalcev, v poletni turistični sezoni pa se ta številka podvoji in je uporabnikov pitne vode preko 55.000," je pojasnil.

Občina Gorje skrbi za spremljanje kakovosti pitne vode. Kot je opozoril Torkar, pa s strokovnjaki ugotavljajo, da vplivi na vodo prihajajo tudi izven vodovarstvenih pasov, ki so trenutno v veljavi. Zato je občina na ministrstvo za okolje in prostor, ki je pristojno za določanje vodovarstvenih pasov, že vložila predlog, da se ta razširijo in da se v njih tudi bolj striktno omeji gospodarjenje.

"Želja je, da se na tem območju ne uporablja nitratnih gnojil, gnojevke in pesticidov, saj so raziskave pokazale, da imajo takojšen vpliv na kakovost vode. Podtalna voda na tem kraškem terenu potuje z veliko hitrostjo in če se prekomerno gnoji, že v dnevu ali dveh to opazimo na vodnem zajetju. Naš cilj je čista voda, ki je ni treba obdelovati," je poudaril Torkar.

Ob tem je zagotovil, da niso pozabili na kmete, ki gospodarijo z zemljišči na teh razširjenih vodovarstvenih območjih. Gorjanska občina predlaga, da bi se jim izplačevala odškodnina za omejeno rabo kmetijskega zemljišča in ne nadomestila ali karkoli drugega.

"Zaenkrat še težko rečem, ali bi bila to odškodnina s strani državi ali s strani občine. Na vsak način pa smo kot uporabniki vode iz tega vira pripravljeni plačevati odškodnino v vsaj takšni vrednosti, kot je subvencija ministrstva za obdelano zemljo," je povedal Torkar.

Njegov predlog podpirajo tudi župan blejske, radovljiške in žirovniške občine. Danes pa so ga predstavili ministru Podgoršku, ki je povedal, da ministrstvo ne nasprotuje širitvi vodovarstvenih območij, ampak je, kot je povedal tudi Torkar, pred tem treba poiskati rešitve za odškodnine, da bodo kmetije kljub omejitvam lahko preživele.

"To so vprašanja, ki jih rešujemo skupaj z ostalimi resorji," je povedal Podgoršek in pojasnil, da je za vodovarstvena območja primarno pristojno ministrstvo za okolje in prostor, ker je treba rešiti vprašanje državnih pomoči oziroma odškodnin, pa je potrebno tudi sodelovanje ministrstva za finance.

"Z župani smo se dogovorili, da bomo v prihodnjih mesecih to iniciativo peljali še bolj intenzivno in do pomladi postaviti model, ki bo primeren ne le za ta del Gorenjske, temveč za celotno Slovenijo," je dejal minister, ki je prepričan, da bi lahko tako rešili to vprašanje za območje celotne države, saj gre za vseslovensko problematiko.

Na današnjem srečanju je bilo govora tudi o nekaterih drugih izzivih na področju kmetijstva. Govorili so o možnostih selitve posameznih kmetij iz vaških središč na obrobje, kar je možno storiti že s podrobnimi prostorskimi načrti in ne z dolgotrajnejšimi in zahtevnejšimi spremembami celotnih občinskih prostorskih načrtov. Tako je denimo mogoča postavitev hleva tudi na kmetijsko zemljišče, čeprav to v občinskem načrtu še ni opredeljeno kot zazidljivo.

V okviru splošnejših pogovorov o strateških načrtih pa so odprli vprašanja pomoči za razvoj kmetijstva. Pogovarjali so se o tem, kako zadržati mlade na podeželju in kako zagotoviti več pomoči za kmetovanje na območjih z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo. Za slednje je minister napovedal, da se letna sredstva v novem programskem obdobju zvišujejo s 40 na 44 milijonov evrov. Kmetijstvu pa bodo pomagali tudi prek proizvodno vezanih plačil.