Drugo največje in edino v celoti ohranjeno judovsko pokopališče pri nas je v Dolgi vasi, na njem pa je bil kot zadnji pred skoraj četrt stoletja pokopan Ludvik Blau. To je po današnji položitvi dodatnih tlakovcev spomina v Lendavi in ob podpisu sporazuma z Judovskim združenjem Slovenije med drugim povedal lendavski podžupan Ivan Koncut, je poročal Radio Slovenija: "Edino celovito ohranjeno judovsko pokopališče v Sloveniji je prostor, kjer se srečujeta preteklosti in prihodnost. Z negovanjem spomina na prednike in njihove dosežke, izkazujemo spoštovanje do preteklosti, ki je osnova za gradnjo kakovostne prihodnosti."

Koncut je, kot je poročala STA, spomnil, da so bile do leta 1944 v Prekmurju tri dobro organizirane in za pokrajino izredno pomembne judovske skupnosti, ki so bile nosilke številnih družbenih in gospodarskih dejavnosti. Judovska skupnost pa je bila integralni del barvite in heterogene lendavske skupnosti, kjer so se, tako kot danes, prepletale številne kulture, narodi in vere. Lendava je vse te različnosti znala sprejeti in jih vpeti v svoj svetovljanski značaj, je dodal.

Molk ob tragičnih dogodkih holokavsta je bil po njegovih besedah dolg desetletja. Šele v 90. letih prejšnjega stoletja se je začela obujati dediščina Judov. "Dejanja, kot so tematske razstave, stalna muzejska razstava, prenovljena sinagoga, spominski dogodki, povezovanja z judovskimi skupnostmi in ustanovami, ki skrbijo za varovanje judovske dediščine, predavanja, zgodovinske učne ure za šolarje in polaganje tlakovcev spomina so dejanja, ki postopoma, a vztrajno utrjujejo zavedanje o pomenu izginule judovske skupnosti," je poudaril Koncut.

Elie Rosen pa je današnji dan označil kot pomemben za judovsko skupnost in obenem znak, da judovska skupnost na tem območju še živi.

"77 let po koncu grozot druge svetovne vojne lendavsko pokopališče vračajo njegovemu prvotnemu namenu. Čeprav se to sliši nekoliko nenavadno, je to znak, da judovska skupnost v Prekmurju in Sloveniji še živi," je povedal po poročanju Radia Slovenija.

Pokrajina je bila po njegovem mnenju po drugi svetovni vojni podcenjena, s tem pa tudi judovska skupnost, zato so v združenju zadovoljni, da skupnost deluje tudi na obrobju Slovenije. Vendar pa le polaganje kamnov ni dovolj, potreben je še kakšen korak več za boljše življenje Judov in vseh ljudi v Sloveniji. K temu po Rosnovem mnenju prispeva sporazum, ki odpira pot za kulturno sodelovanje tako pripadnikov judovske skupnosti kot vseh drugih.

Slovenska judovska skupnost je v sodelovanju z Judovsko skupnostjo Gradec 9. novembra 2021 odprla sinagogo Ljubljana, maja 2022 pa je ministrstvo za kulturo Judovsko združenje Slovenije – skupnost tradicionalnih Judov priznalo kot versko skupnost.