Marš je pripravil Muzej norosti Trate, ki deluje v javnem interesu ohranjanja kulturne dediščine in je stranka v postopku celovite presoje vplivov na okolje za hidroelektrarno Hrastje-Mota. Vodja muzeja Sonja Bezjak je pojasnila, da so že pred 33 leti nasprotovali načrtom za gradnjo elektrarn na Muri in da jih je oblast dolžna slišati ter podpreti pri strategijah, ki temeljijo na trajnostnem razvoju turizma in kmetijstva, ki bodo tej podhranjeni in pozabljeni regiji prinesle nova delovna mesta, ne pa uničenja še zadnjih razvojnih priložnosti, ki jih hranita naravna in kulturna dediščina.

"Ljudje smo tisti, ki snujemo svojo prihodnost! Smo proti zastarelim, megalomanskim in pogubnim projektom! Smo za alternativne, do človeka in okolja prijazne rešitve," je poudarila Bezjakova.

Marša se je udeležilo okoli 400 predstavnikov civilne družbe, nevladnih organizacij, domačinov in županov iz Slovenije in Avstrije, pohodnikom se je pridružil tudi evropski poslanec Zelenih Igor Šoltes, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan pa jim je poslal pismo podpore.

Mura kot reka prihodnosti
Šoltes je med drugim povedal, da mora Mura ostati reka prihodnosti za generacije, ki prihajajo, kar pa se ne bo zgodilo s predvideno gradnjo hidroelektrarn. "Te bodo korenito posegle v naravo, biotsko pestrost, spremenile kulturno krajino, ogrozile turizem. Prepričan sem, da priložnosti za razvoj niso v izčrpavanju narave, ampak v njenem ohranjanju! Pristop, ki temelji na sozvočju človeka, narave, kulture in turizma, je tisti, ki lahko okrog Mure ustvari številne priložnosti, tudi nova delovna mesta," je poudaril.

Židan pa je zapisal, da mora biti Marš za Muro simbolno dejanje novega čutenja nove vesti, zavedanja ljudi z obeh bregov Mure in da se po njegovem mnenju "ekonomske koristi hidroelektrarn na Muri lahko nadomestijo s še večjimi koristmi trajnostnega turizma, ki bi dobil dodaten zagon z implementacijo biosfernega rezervata."

Razkošje naravnih ekosistemov
Koordinator kampanje Rešimo Muro! Stojan Habjanič je opozoril, da je ob prihajajočih podnebnih spremembah vse razkošje naravnih ekosistemov, živečih ob tekoči reki Muri, rešitev za tam živeče prebivalstvo, elektrarne pa bi to ogrozile in uničile prihodnost.

Andreja Slameršek iz kampanje Rešimo Muro! je pozvala pristojne, naj Muro po več kot 30 letih razglasijo za izključitveno območje, reko pa prepustijo razvoju lokalnega prebivalstva, saj gre za območje nacionalnega in mednarodnega pomena z vidika ohranjanja narave.

Podpora z vseh vetrov
Pohodnike so podprli tudi župani občin Šentilj, Apače, Gornja Radgona in Tišina, Štefan Žvab, Franc Pižmoht, Stanko Rojko in Franc Horvat, ter poudarili, da so se v občinah zavezali trajnostnemu razvoju, da ne podpirajo gradnje elektrarn in da je treba takšen biser, kot je Mura, ohraniti. Župana avstrijskih Cmureka in Murfelda, Toni Vukan in Josef Schef, pa sta opozorila, da so nujni ukrepi za dvig podtalnice v murskih gozdovih.

Pozivom so se priključili številni govorci iz Slovenije in Avstrije, med njimi je bila Valentina Smej Novak, hčerka velikega borca za ohranitev Mure, pokojnega Štefana Smeja. Poudarila je, da je treba iskati razvoj in priložnosti tam, kjer zares so in kjer jih vidijo strokovnjaki in prihodnje generacije: z delovnimi mesti v turizmu, sonaravni pridelavi ter z dragoceno mineralno in pitno vodo. "Ohranimo naravno diverziteto tam, kjer je, da je ne bomo čez 33 let objokovali in - uvažali," je sklenila.

Prireditev so podprli tudi številni glasbeniki, med njimi Vlado Kreslin in Jani Kovačič.

Na maršu sta bila tudi direktor direktorata za energetiko z infrastrukturnega ministrstva Jože Dimnik, ki je opozoril na problematiko poglabljanja Mure, ki jo je treba rešiti, in Gordana Beltram z okoljskega ministrstva, ki je spomnila, da pri Unescu čaka vloga za razglasitev biosfernega območja Mura, ki so ga že razglasile Srbija, Madžarska in Hrvaška, Avstrija in Slovenija pa še ne.