Sprejem odloka je odgovor občine Murska Sobota na dogajanje v javnem zavodu Pomurske lekarne, ki ga še vedno vodi Ivan Zajc, čeprav za to nima soglasja soboške občine. Na dveh razpisih je svet zavoda Zajca, ki ga podpirajo večina občin ustanoviteljic in zaposleni v lekarnah, izbral za direktorja, ker pa občina ni dala soglasja k imenovanju, ga je dvakrat imenoval za vršilca dolžnosti.

Občina vztraja, da mora dati soglasje za imenovanje tudi v tem primeru, svet trdi, da ne. Primer je že drugič na višjem sodišču v Mariboru, to je prvič ugodilo pritožbi soboške občine in mnenju, da je soglasje potrebno v obeh primerih in Zajca izbrisalo kot zakonitega zastopnika. Na tej podlagi občina trdi, da so vprašljive vse pogodbe v vrednosti več milijonov evrov, ki jih je v tem času podpisal Zajc.

Sindikat farmacevtov je v sporočilu za javnost zapisal, da odločno nasprotuje občinskemu poskusu uničenja obstoječega javnega zavoda Pomurske lekarne in ustanovitvi novega, ki bi deloval ob obstoječem in dobro delujočem.

Nov javni zavod bi konkuriral staremu
"Tu ne gre več le za nasprotovanje občine direktorju, ampak je pod vprašaj postavljeno neovirano delovanje celotnega javnega zavoda, ki zaposluje 94 ljudi. Odlok vodi v razgrajevanje Pomurskih lekarn kot regijskega zavoda in gre za željo po izčrpavanju zavoda," je pojasnil predsednik sindikata Damir Domjan.

Po njegovem mnenju bi oddelitev dela javnega zavoda oziroma ustanovitev novega negativno vplivala na delovna mesta v regiji in poslabšala preskrbo z zdravili, kar je osnovno lekarniško poslanstvo.

Na občini so pojasnili, da sprejem odloka sledi zakonodajnim spremembam in občini omogoča več možnosti za prihodnjo organiziranost lekarniške dejavnosti v mestu. Ob tem Pomurskim lekarnam očitajo sporno poslovanje pri javnem naročanju in navajajo presojo Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila Pravne fakultete Univerze v Mariboru, ki kaže, da Pomurske lekarne na območju občine ustvarijo skoraj polovico prometa iz naslova javne službe, da zmogljivosti ne izkoriščajo optimalno in da izkazujejo najnižji presežek prihodkov nad odhodki med vsemi primerjanimi lekarnami v Sloveniji.

Boljši finančni rezultati?
"Samostojni mestni lekarniški zavod bi tako ustvarjal boljše finančne rezultate, s tem pa bi lahko zagotovil tudi boljšo dostopnost in višjo kakovost storitev pri oskrbi ljudi z zdravili in lekarniškimi storitvami. Omenjena ekonomska presoja dokazuje, da je tak scenarij dolgoročno finančno in poslovno vzdržen model, saj zagotavlja največjo možno dostopnost, stalno vlaganje v razvoj in večjo kakovost ter zadovoljevanje potreb prebivalstva na zakonit, transparenten in gospodaren način," so navedli na občini.

Domjan jim ob trditvi, da bi Pomurske lekarne lahko izvajale javna naročila zdravil, očita "laži in zavajanje javnosti". "Laž je, da delajo to vsi drugi javni lekarniški zavodi. Tudi to ne drži, da bi bile cene zdravil z izvajanjem javnih naročil nižje, kot je na seji mestnega sveta izjavil župan Aleksander Jevšek. Cene zdravil so določene od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je hkrati tudi njihov plačnik. Lekarne, ki morajo zagotavljati nemoteno preskrbo z zdravili za bolnike, vpliva na določanje cen zdravil nimajo," je še navedel Domjan.

Lani 871.000 receptov
Pomurske lekarne imajo na območju soboške občine pet lekarn, v Pomurju pa še deset. V soboških poslovalnicah opravijo skoraj polovico celotnega prometa lekarn. Od 871.000 receptov v lanskem letu so jih kar 201.000 sprejeli v centralni poslovalnici v Murski Soboti, skupaj s preostalimi štirimi lekarnami v mestu pa 383.000 receptov.

Analiza omenjenega inštituta predvideva dva scenarija, poleg ohranitve lekarn v zdajšnji obliki še scenarij oddelitve lekarniških enot v mestni občini v novo mrežo, ki pa bi bila po mnenju pripravljavcev analize smiselna le, če bi bila mestna občina edina ustanoviteljica novega lekarniškega javnega zavoda. S tem bi se morale preostale lekarne lekarniške enote predvidoma združiti v novo organizacijsko obliko, ki bi zaradi visokih stalnih stroškov osnovne dejavnosti zelo verjetno ustvarjala kumulativno izgubo, še pravi analiza.