Je predsednica romskega kulturnega in turističnega društva Pušča in romske zveze za razvoj romskega turizma, športa in kulture Nova pot – Nevo Drom. Prostovoljka pa je tudi pri Karitasu, v društvu Malteška pomoč Slovenije, Hiši sadežev družbe ter pri humanitarnem društvu Ozara v Murski Soboti. "Ta naziv mi veliko pomeni, pa ne samo meni, ampak vsem prostovoljcem. Lepo je, ko je naše delo opaženo. Prostovoljstvo osebno jemljem kot poslanstvo. Čeprav sem ves čas na voljo in nesebično pomagam drugim, imam občutek, da še vedno premalo naredim. In dobiti priznanje župana za delo, ki ga opravljam srčno in z veseljem, si štejem v res veliko čast," je za radijsko oddajo Naše poti povedala Sonja Horvat.

S prostovoljstvom se je začela ukvarjati že pred več kot tridesetimi leti. V teh letih je slišala že nešteto zgodb, ki so venomer opomnik, da lastne težave morda le niso tako hude, kot se sprva zdijo. Od uporabnikov se sama veliko nauči, dodaja še, da se pogosto dogaja, da kot prostovoljka od uporabnikov dobi več, kot sama daje. "In včasih se tudi zjočemo," še doda.

Sonja je dejavna tudi na področju nevladnega sektorja. V ospredje še vedno postavlja položaj romske ženske, v sklopu svojega društva pa se že leta posveča ohranjanju in razvoju romske kulinarike, o kateri meni, da bo v prihodnosti postala gastronomska niša. Izdala je že kar nekaj knjig o romski kulinariki, zadnjo lani; naslovila jo je Romska prehranska dediščina. Gre za edinstveno knjigo receptov jedi, ki so jih nekoč pripravljali Romi. V njej najdemo recepte za juhe, predjedi, glavne jedi in sladice.

Vsako leto na Pušči organizira tudi tekmovanje v kuhanju ciganskega golaža, na katerem sodelujejo tako romska kakor tudi društva večinskega prebivalstva. "Gre za odličen primer sobivanja med Romi in večinskim narodom, to je praksa, ki jo v Prekmurju negujemo že leta. Prav vesela sem, da s tem tekmovanjem potrjujemo stari rek, da hrana res združuje ljudi."

"Zdaj, ko sem v pokoju, lahko še več časa namenim prostovoljstvu, ampak romske ženske so tiste, ki so pri meni vedno na prvem mestu. Treba je negovati lastno kulturo, a hkrati spodbujati mlada dekleta, da se izobražujejo, da imajo tudi one ne samo možnost, ampak vso pravico, da postanejo uspešne romske ženske," poudarja Sonja Horvat. Novembra lani je bila s svojim društvom povabljena tudi na zajtrk k predsednici države Nataši Pirc Musar; to si šteje v še toliko večjo čast.

Sonja je večino svojih delovnih let preživela na delovnem mestu administratorke na občini Murska Sobota. Vendar je bila pot do tja kar dolga. Vse se je začelo z vstopom v vrtec na Pušči, bila je namreč v prvi generaciji otrok, ki so obiskovali tamkajšnji vrtec. Vrata vrtca na Pušči so odprli leta 1962, ob finančni podpori občine so ga zgradili vaščani sami.

"In to je bilo za nas kot otroke zelo zanimivo. Vedeli smo, da se nekaj dogaja. Vsak dan smo nosili malico staršem, ki so gradili vrtec. Na začetku je bil videti kot večja lesena baraka, izolacija je bila bolj slaba, ampak mi otroci smo radi hodili tja. Učiteljica Vera nas je veliko naučila, še bolj pa nas je zabavala kuharica Viki, ki jo zdaj pogosto obiščem v domu starejših. Sama imam zelo lepe spomine na tista leta in vesela sem, da sem imela možnost začeti svojo izobraževalno pot v vrtcu na Pušči."