Koprski Tomos je daleč od stare slave. Novi lastnik je ob prevzemu družbe v likvidaciji pred tremi leti napovedoval ponoven razcvet proizvodnje. Namesto tega se Tomos danes utaplja v dolgovih; družba je zastavljena in išče strateškega partnerja.

Dobavitelji čakajo na svoj denar, delavci na regres, kupci na naročeno blago. Direktor Iztok Pikl zagotavlja, da Tomos poravnava svoje obveznosti tako hitro, kot zmore, in se brani, da zamujajo tudi drugi. Razmere so, po njegovih besedah, še vedno obvladljive. A nekatere že mineva potrpljenje. Nekaj delavcev je zaradi nepravočasnih plač in negotove usode že zapustilo podjetje; to ima zdaj le še okrog 15 zaposlenih.

Kopičijo se tudi terjatve dobaviteljev, ki utegnejo vsak čas sprožiti plaz izvršb. Oboji so zaskrbljeni, saj je družba zastavljena pri SID banki in bi v najslabšem primeru lahko ostali brez svojega denarja. Zaradi omejenih obratnih sredstev imajo v Tomosu težave tudi z izpolnjevanjem naročil. Teh jim sicer ne manjka, zatrjuje direktor. Odpirajo se novi trgi, med njimi Južna Koreja in Španija.

Iztok Pikl vidi rešitev za težave družbe v dokapitalizaciji in pospešeno išče vlagatelje. Med morebitnimi razvojnimi partnerji so, kot pravi, resna slovenska podjetja, pogovarjajo se v smeri e-mobilnosti. Z enim izmed njih so podpisali pismo o zaupnosti. O imenih noče govoriti. Tako kot tudi ne o selitvi. Govori se, da naj bi družba končala v Celju, vendar pa Pikl tega ne potrdi. Pravi, da je v igri več lokacij, tudi v Kopru, in da bodo prostore, ki jih imajo v najemu od Hidrie, od katere so Tomos tudi kupili, zapustili še pred koncem letošnjega leta.