Proti uveljavitvi odloka je po končnih neuradnih izidih glasovalo 3062 volivcev oz. dobrih 72 odstotkov, za pa 1169 oz. slabih 28 odstotkov. Volilna udeležba je bila 31,56-odstotna, s čimer je bil presežen tudi 20-odstotni kvorum, potreben za veljavnost izida. V neuradne izide niso všteti glasovi, ki bodo prispeli po pošti.

Izolski župan Danilo Markočič verjame, da se bodo v prihodnje z vsemi udeleženci referendumske kampanje uskladili o vseh odprtih vprašanjih. Tako zakonodaja kot tudi statut Občine Izola nalagata, da v času po padcu OPN-ja ne smejo in ne morejo spreminjati nobenih aktov, ki so povezani z OPN-jem, razen tistih, katerih postopek se je že začel. Najhitrejši možni termin, po katerem lahko vnovič začnejo razpravo o OPN-ju, je 1. junij. "Verjamem, da bomo do tega termina lahko z vsemi udeleženci v tej referendumski kampanji uskladili vsa tista vprašanja, ki so bila odprta, in na ta način lahko prišli z novim dokumentom v javno razgrnitev," je dejal.

Občinski prostorski načrt, ki so ga potrdili julija lani, je po zatrjevanju vodilnih na občini omogočil, da bi na območje tovarne Argo in Male opreme med drugim umestili nov kulturni center, prostor pa ne bo namenjen stanovanjski gradnji. Kot so dodali takrat na občini, bi prostorski načrt omogočil tudi dograjevanje izolske bolnišnice in celovito uredil ukrepe za zagotavljanje poplavne varnosti. Poleg tega so dosegli dogovor z imetniki pomožnih kmetijskih objektov oz. kažet, da bodo te za velike kmetijske pridelovalce lahko večje kot doslej.

Iniciativa: Povprašajte domačine, kaj želijo

V civilni iniciativi Gibanje za Izolo, v kateri so bili pobudniki referenduma, menijo, da so možnosti za boljši načrt. Veljavni namreč predvideva pretirano pozidavo, tudi najboljših kmetijskih zemljišč, je dejala članica gibanja Novka Jenko. "Na predlagani OPN je bilo danih več kot 270 pripomb, samo z naše strani 33 tehtnih in ne parcialnih pripomb, pa ni bila nobena upoštevana," je povedala.

Od izolske občine bodo zahtevali, naj končno z anketo povpraša občane, kaj si resnično želijo in kaj potrebujejo. "Dve leti smo poskušali občini pojasniti, naj neha slediti kapitalu in posluša, kaj ljudje potrebujemo, naj ne spreminja najbolj rodovitne zemlje v stavbna zemljišča, naj načrtuje lokacije za neprofitna stanovanja, saj Izola počasi postaja vikendaško naselje," je še dodala.