Pritožbe so nastajale predvsem v postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja, je pojasnil vodja projekta, novogoriški podžupan Mitja Trtnik.

Vse pritožbe krajanov so bile sicer že na prvi in drugi stopnji zavrnjene, a so se nadaljevale še na pristojno ministrstvo in na upravno sodišče, je pojasnil.

Odločitev je bila za župane "zelo težka", tudi zato, ker so k 47 milijonov evrov vrednemu projektu pridobili tudi 25 milijonov evrov iz evropskih kohezijskih skladov.

13 severnoprimorskih občin je do zdaj vplačalo 1,275 milijona evrov, je k temu dodal predsedujoči svetu regije in tudi župan občine Miren - Kostanjevica Zlatko Marušič.

Rokov ne bi dosegli
"K tako težki odločitvi je v sklepni fazi pripomoglo predvsem dejstvo, da projekta zaradi vloženih pritožb krajanov na drugostopenjski organ odločanja na pristojno ministrstvo in na upravno sodišče v postopku pridobitve okoljevarstvenega soglasja ne bi zmogli izpeljati v zahtevanem roku," je na novinarski konferenci po seji povedal Trtnik.

Prenosa v drugo perspektivo ni bilo
Poleg pritožb krajanov so župani kot negativno izpostavili tudi ravnanje države. Ta ni odobrila delnega prenosa projekta v naslednjo evropsko finančno perspektivo (2014-2020).

Načrtovanih preveč centrov za odpadke
Kot razlog so na direktoratu za javne službe varstva okolja in investicij v okolje navedli, da je bilo v prejšnji perspektivi (2007-2013) v Sloveniji načrtovanih preveč regijskih centrov za ravnanje z odpadki.

Po oceni države bo že regijski center Ljubljana pokrival polovico vseh slovenskih potreb obdelave komunalnih odpadkov. Glede na ta dejstva župani obžalujejo, da država ni že pred leti regulirala števila regijskih centrov v državi ter tako občinam prihranila mnogo denarja in vloženega dela.

Arčon: Izgubili smo sodoben center
Novogoriški župan Matej Arčon je prepričan, da so z opustitvijo projekta izgubili možnost, da bi na lokaciji odlagališča odpadkov v Stari Gori zgradili sodoben center, skladen z okoljskimi standardi, ki bi pomenil veliko boljše pogoje tudi za okoliške prebivalce.

Zato bodo tako kot v zadnjem času na obstoječem odlagališču le prevzemali odpadke, jih pretovarjali in odvažali na ustrezna odlagališča po Sloveniji, saj za obstoječe odlagališče niso pridobili okoljevarstvenega soglasja. Po Arčonovih besedah pa odlaganje niti ne bi bilo več mogoče, saj je odlagalno polje polno.

Tudi prevozi so okoljska obremenitev
Prevažanje odpadkov na druge lokacije bo pomenilo dodatno obremenitev za okolje in nove stroške za prebivalce Goriške. Obenem bodo občine morale poiskati tudi ustreznega koncesionarja za izvajanje te dejavnosti. Brez dovoljenja za odlaganje pa sta že pred časom ostali tudi odlagališči v Zgornjem Posočju in na Vipavskem, zato morata tamkajšnji komunalni podjetji že odvažati odpadke na druga slovenska odlagališča.

Arčon obžaluje, da prekinitev projekta pomeni tudi izgubo predvidenih 40 novih delovnih mest v regijskem centru.