"Ker menimo, da je projekt CeROD 2 ekonomsko in gospodarsko neprimeren, želimo Občina Krško, Brežice, Kostanjevica na Krki in Sevnica z ostalimi družbenicami razjasniti odnose okoli tega projekta in hkrati pravočasno zaščititi interes posavskih občanov, da ne bi v prihodnosti plačevali tako visokih cen za odlaganje smeti, kot se lahko zgodi v primeru, če bi projekt CeROD 2 izpeljali v trenutno začrtanem obsegu." S tem povabilom so se v štirih posavskih občinah obrnili na vse družbenike podjetja CeROD in sklicali izredno sejo o tem projektu.

Poleg predstavnikov posavskih občin so se te seje družbenic udeležili še župani občin Dolenjske in Bele krajine. Posavci so ob tem opozorili na ekonomsko neupravičenost projekta in neskladje s potrebami v praksi. Na nujnost racionalizacije tehnično in finančno preobsežnega projekta gradnje Centra za obdelavo odpadkov v Leskovcu pri Novem mestu so posavski župani opozarjali že dalj časa. Tokrat pa jim je le uspelo prepričati še druge družbenike, da je projekt treba prilagoditi in začeti novega; takšnega, ki bo lahko optimalno služil temu prostoru na daljši rok.

Projekt CeROD 2 je prevelik in predrag, so zdaj prepričani vsi družbeniki. Zato sta potrebni njegova prilagoditev in nadgradnja. Vse doslednejše ločevanje odpadkov ima za posledico manjše količine odloženih mešanih odpadkov iz 15 občin jugovzhodne Slovenije, združenih v projekt Centra za ravnanje z odpadki Dolenjska (CeROD). Zato je ponudba za gradnjo drugega dela projekta CeROD, ki so jo dobili po lanskem razpisu s 36 milijoni evrov, predraga. Tako bodo razpis razveljavili, projekt pa na novo zastavili, je po izredni seji povedal novomeški župan Alojzij Muhič.

Miran Stanko, župan občine Krško, je ob tem opozoril, da je treba upoštevati nova spoznanja in trende hitrega zmanjševanja količin komunalnih odpadkov v zadnjih dveh letih. Zaradi vse večjega ločenega zbiranja odpadkov v gospodinjstvih se namreč količina, namenjena končnemu odlaganju na regijskem odlagališču, občutno zmanjšuje, kar pomeni, da bi bilo ekonomsko zelo nesmiselno projektirati napravo za mehansko biološko obdelavo odpadov (MBO) na bistveno večje količine, kot naj bi jih nato dejansko obdelovali. Prvotno je bila namreč ta naprava projektirana za 65.000 ton odpadkov letno, v lanskem decembru je bila ta projekcija zmanjšana na 41.000 ton, izkušnje v praksi pa kažejo, da je danes za obdelavo na takšni napravi realno pričakovati le še okoli 30.000 ton odpadkov.

Center za ravnanje z odpadki v Leskovcu pri Novem mestu
CeROD je nastal pred desetletjem, ko je 15 družbenic podpisalo medobčinsko pogodbo, ki je v prvi fazi vključevala gradnjo odlagališča za trajno odlaganje odpadkov v Leskovcu pri Novem mestu. Drugi del projekta, projekt CeROD 2, ki se je začel leta 2007, takoj po zaključku prvega, pa je predvideval, da se uredi še ravnanje s smetmi v celoti in zajema tako ureditev kompostiranja kot predelavo odpadkov pred končnim odlaganjem. Financiranje tega projekta je bilo pogojeno tudi s pridobitvijo evropskih sredstev, ki pa jih zdaj zaradi časovnih zamud niti ni več realno pričakovati.

Po prvotni zasnovi naj bi v okviru projekta CeROD 2 s pomočjo evropskih sredstev do leta 2015 z novimi objekti in najsodobnejšo tehnologijo poskrbeli za predelavo preostanka mešanih komunalnih odpadkov. Ta projekt je zajemal gradnjo objektov za mehansko-biološko obdelavo odpadkov in čistilne naprave za izcedne vode, ki jo so zgradili lani, gradnjo infrastrukture za izrabo odlagališčnega plina za proizvodnjo električne energije ter vzpostavitev centralnega informacijskega sistema in zunanje ureditve. Z omenjenimi objekti bi najmanj do leta 2042 rešili predelovanje in odlaganje odpadkov za več kot 160.000 prebivalcev s tega območja.

Posavci so postavili svojo sortirnico odpadkov
Na nujno potrebno racionalizacijo Občina Krško opozarja že od leta 2008. V tem času pa je sama skupaj s koncesionarjem družbo Kostak na svojem območju zgradila sodobno sortirnico, ki omogoča ponovno uporabo odpadkov oz. njihovo recikliranje. Objekt za mehansko obdelavo je dopolnil obstoječo tehnologijo krškega zbirnega centra in privedel do tega, da danes na regijsko odlagališče v Leskovec odpeljejo le še četrtino vseh zbranih odpadkov. To pomeni, da zdaj na regijsko odlagališče odvažajo kar 9.000 ton odpadkov manj kot pred leti. In tudi sicer se trend odlaganja znižuje. Medtem ko so še leta 2008 vse članice CeROD-a skupno odložile okoli 62.000 ton odpadkov, jih danes le še 30.000. Maksimalen izkoristek mešanih komunalnih odpadkov za njihovo ponovno uporabo je edina pot, ki naj bi ji v prihodnosti sledile vse okoljsko zavestne občine. To pa nam narekuje tudi Evropska unija s svojimi direktivami, so prepričani v Posavju.

Posavci so tudi prepričani, da vse govori v korist temu, da je načrtovana naprava za obdelavo odpadkov količinsko predimenzionirana, kar se seveda odraža tudi v visokem strošku investicije, pozneje pa se bi lahko tudi v ceni, ki bi jo morali plačevati uporabniki. Vrednost investicije je bila prvotno ocenjena na nekaj več kot 20 mio. evrov, do danes pa je ta poskočila kar na 32,5 mio. evrov. Ob nadaljnjem zmanjševanju količin odpadkov to pomeni, da bo končna cena za uporabnika verjetno zelo visoka. "Tega si ne želimo in poskušamo svoje občane zaščititi pred povišanjem cen," je bil jasen krški župan. Tudi izkušnje s sortirnico v krški občini kažejo, da bi ob pravilnem načrtovanju količin napravo v Novem mestu lahko zgradili za več kot 20 milijonov evrov ceneje. Predraga naprava za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pa bi zagotovo pomembno vplivala na ceno samega odlaganja in s tem na ceno položnice, ki bi bila sicer po zgolj okvirnem izračunu lahko za gospodinjstva višja tudi za 5-6 evrov. Miran Stanko je na seji znova poudaril, da Posavje iz projekta CeROD 2 ne namerava izstopiti, opozoriti želijo le, da je treba znova določiti tehnološke zahteve in posledično izpeljati nov razpis.

Za MMC Goran Rovan