Nedokončana cerkev stoji na zemljišču, ki so ga kupili tamkajšnji verniki, mariborska nadškofija pa je po smrti takratnega župnika s podjetjem SCT sklenila poravnavo in mu za poplačilo neplačanih del odstopila nadomestno zemljišče v neposredni bližini cerkve. Do sklenitve dogovora pa nikoli ni prišlo, saj so se banke upnice zaradi finančnih težav nadškofije usedle na zemljišče. Objekt je ocenjen na 1,676 milijona evrov, dolg do propadlega gradbinca pa znaša dobrih 665.000 evrov.

Družba SCT v stečaju je vložila zahtevo, da sodišče na javni dražbi odproda to zemljišče. Zanimanja za nakup ni bilo, saj ni bila vplačana niti ena varščina. Cerkev tako vsaj za zdaj ostaja last mariborske župnije.

Preklicane nekatere dražbe, gre za dogovor?
Sicer pa v zadnjih tednih izpeljanih še nekaj dražb premoženja finančno zadolžene mariborske nadškofije ni uspelo. Ta teden pa sta bili na predlog Raiffeisen in Unicredit banke preklicani dražbi za nekdanjo orglarsko delavnico v Hočah ter poslovni kompleks v Mariboru. O razlogih za preklic vse vpletene strani molčijo.

Na vprašanje, ali sta banka in mariborska nadškofija morda pred sklenitvijo kakšnega ustreznejšega dogovora, so na Nadškofiji Maribor dejali le, da pogajanja o regulaciji dolžniško-upniških razmerij potekajo že dalj časa, "vendar nas v času iskanja dogovora veže zaveza k molčečnosti, saj bi lahko kakršnakoli informacija samo otežila pogajanja, ki so že tako naporna."

Pomoč avstrijskih škofij
Škofije Salzburg, Gurk in Gradec naj bi po informacijah Večera ustanovile sklad za pomoč mariborski nadškofiji, to pa naj bi se zgodilo le, če bodo upniki privolili v izvensodno poravnavo. Sklad ne bi reševal le pastoralnih objektov, kot je Alojzijeva cerkev v Mariboru, ampak tudi druge zgradbe. Iz Škofije Gradec-Seckau, o kateri se je že nekaj časa govorilo, da bo Mariboru priskočila na pomoč, so za časnik potrdili, da so pogajanja v zaključnih in ključnih fazah.