Krivca sta češnjeva muha in plodova vinska mušica. Toda skozi šest češnjevih tednov se boste češenj zagotovo lahko dodobra nazobali.

Brici cen niso dvignili – pri Mavričevih v Kojskem, ki smo jih obiskali, jih lahko kupite za pet evrov, briške branjevke jih ob cesti prodajajo po šest evrov. Najslajše je sicer češnje zobati v sadovnjaku, pri nabiranju za trg pa precej trpijo prsti ...

Prav vsako češnjo je namreč treba odtrgati s pecljem. In po nekaj tisoč odtrganih – verjemite, prstov skorajda ne čutite več …

Denis Mavrič, mlajši sin, ki bo sadjarsko tradicijo na domačiji Mavričevih nadaljeval, pravi: "Te dni smo začeli z obiranjem. Prsti še niso utrjeni, tako da kar bolijo. Ko pa se bo koža utrdila, ko bo na prstih ustrojena kot usnje, bo šlo lažje. Potem bodo prsti tekli kot ur'ca!" Mama Dolores Mavrič je nadaljevala: "Najbolj pridna Brika lahko v eni uri nabere od pet do osem kilogramov češenj. Ampak tako pridne so le redke. Večina tega ne zmore."

Letina prepolovljena
Mavričevi imajo v Kojskem in okolici tri in pol hektarje nasadov, od tega sta dva hektarja v visoki rodnosti, preostalo so še mladi nasadi. Ob dobri letini pridelajo do 15 ton češenj. Aleksij Mavrič, gospodar na sadjarski kmetiji, je letos zaskrbljen: "Imeli smo zelo močen napad cvetne monilije. Ta glivična bolezen je češnje prizadela zaradi res velike vlage, ki je bila čez zimo. Zdaj se bojimo še plodove monilije. Toda naredili bomo vse, da teh petdeset odstotkov češenj, ki so nam ostale na drevesih, ubranimo. Kupcev ne smemo razočarati. Češnje prodajamo šolam, ki so v sistemu zdrave domače prehrane, nekaj tudi velikim trgovskim verigam."

Prve so zgodnje hrustavke - Early Burlat
Prve češnje, ki jih pobirajo, so znamke Early Burlat oziroma "zgodnje hrustavke". Mavričevi sicer stavijo predvsem na domače, briške avtohtone sorte: od napoleonske do karnjevke … Te so tudi odpornejše proti raznim morebitnim boleznim. Dozorele bodo pozneje, vrhunec bo nekje sredi junija.

V Brdih imajo tudi urejene češnjeve poti, poimenovane po starih sortah tega sadeža, ki je k hiši prinesel prvi denar v letu. Zanimiva imena češenj so: prvač'nce, drug'nbernce, dujaki, čufarce, ivanke, bela cepika, čempevka … Za napoleonko - hrustavko, po kateri so Brda najbolj prepoznavna – pravijo, da je dobila svoje ime zaradi oblike. Češnja je namreč prav takšna, kot je bil znameniti Napoleonov klobuk …

Zaščiteno ime – briška hrustavka
Mavričevi prodajajo svoje češnje pod zaščiteno blagovno znamko briška hrustavka. Pakirane so v kartonaste škatle, na katerih je napisano ime proizvajalca in datum obiranja.

Naložba v blagovno zaščito in embalažo je bila nujna, saj le tako lahko zaščitijo in dokažejo izvor svojega kakovostnega sadja. Dolores Mavrič namreč opozarja: "Pod imenom briška češnja na našem trgu prodajajo marsikaj. To je težava, s katero se soočamo vsak dan. Sicer se borimo s tem, ampak zelo neuspešno."

Ni podpor za obnove
Aleksij Mavrič bi rad širil sadovnjake, toda brez državnih spodbud ne bo šlo: "Žal že eno leto ni razpisanih nikakršnih subvencij. Vse skupaj stoji. Sami pa obnove oziroma postavitve novih sadovnjakov ne zmoremo. Ker gre tu za gričevnat in strm teren, moramo najprej urediti terase, drenaže … Vsaj 20 tisoč evrov stane pri nas en hektar novega češnjevega nasada."

Sicer je v Brdih 120 hektarjev češnjevih nasadov, kar je v primerjavi s tem, kar so Brici imeli pred desetletji, zelo malo. Pred prvo svetovno vojno so jih pridelali 3.500 ton, med prvo in drugo svetovno vojno je v Brdih zorelo kar 7.200 ton češenj.

Najbolj krizno obdobje je bilo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, saj je pridelava drastično upadla. Po letu 1980 pa se je s pojavom šibko rastočih podlag, na katerih vzgajajo nižja drevesa, ki omogočajo lažje in hitrejše obiranje, zanimanje za sajenje češenj spet povečalo. Zdaj je obnove do deset hektarjev na leto, kar pa je vsekakor premalo.

Sveže in zdravo, uporabno pa prav vse!
In še nekaj koristnih podatkov o "rdečelični gospodični", kot tudi ljubkovalno pravijo briški češnji … Svežino češnje boste prepoznali po peclju. Pecelj svežega sadeža je izrazite zelene barve, pecelj stare češnje pa je temnejše barve, skoraj črn, uvel in zgrbančen ... Vsekakor pa ne kupujte češenj, ki so brez pecljev.

Češnje so tudi pravi vrelec zdravja! Priporočajo jih tistim, ki imajo težave s srcem, ki se zdravijo zaradi raka, ki trpijo bolečine, ki imajo težave s kostmi … Vplivajo tudi na izboljšanje miselne funkcije, pomagajo pri fizični in umski izčrpanosti, izboljšajo razpoloženje. Nekateri trdijo, da je trideset češenj skorajda tako učinkovitih kot najblažji aspirin! Zobanje češenj svetujejo bolnikom z artritisom.

Tudi peclji češenj so uporabni. Čaj iz posušenih pecljev deluje odvajalno, priporočajo ga predvsem pri težavah zaradi ledvičnih kamnov. Za pripravo čaja potrebujete manjšo pest pecljev, ki jih v litru vode kuhate do tri minute. Odstavite in čez 15 minut precedite.

Pozor! Koščica v notranjosti češnje je strupena in je nikakor ne smeti uživati! Lahko pa češnjeve koščice uporabite v blazinah, ki delujejo kot termofor. Ko se koščice kot polnilo blazine segrejejo, toplo blazino postavite na dele telesa, kjer se pojavlja bolečina, glavobol, napetost, slaba prekrvavitev … Češnjeva blazina oddaja toploto vsaj pol ure. Vsaj dva meseca pa bodo sveže češnje prvovrstno vabilo h gostoljubnim Bricem!

Mojca Dumančič, TV Slovenija

Foto: Mojca Dumančič