Pustni čas se je marsikje že začel. Tako so tudi pustni veseljaki iz Dobove in Samobora na Hrvaškem pohiteli in se še pred uradnim začetkom pustnega veseljačenja zbrali na meddržavnem srečanju. To je potekalo v Termah Paradiso v Dobovi pod sloganom Ljubezen preko žice. Na njem so podpisali tudi nekakšno arbitražno pogodbo o trajnem sodelovanju, kljub žici in kljub veliki ljubezni, ki jo pogosto izražamo drug do drugega.

Ivan Kovačič, predsednik sekcije Fašjenk, ki deluje pod okriljem Turističnega društva Dobova, je ob podpisu pogodbe izjavil, da so v kraju vedno nekako korak pred državo, in dodal: "To, česar ni politikom uspelo v četrt stoletja, sva midva, dobovski Fašjenk in samoborski Fašnik, kljub bodeči žici, ki nas v zadnjem času razdvaja, opravila prej kot v minuti. Sicer je znano, da smo v Dobovi še posebej poznani po tem, da smo vedno pred državo in pred časom. Danes smo tako podpisali pomemben sporazum in v njem med vrsticami zapisali, da jim ne damo Piranskega zaliva, tako da bomo s tem enkrat za vselej končali."

Podobno meni tudi Štef Piškal iz Fašnika Samobor, ki je sicer zatrjeval, da nas nobena žica ne more razdvojiti, saj imamo res veliko skupnega. Ob tem je dodal: "Bomo morali pripraviti še kakšno skupno srečanje, da razdelimo Piranski zaliv, Sveto Gero, Sotlo in še kaj na pol. Pa tudi denar, nuklearko in še kaj, vse na pol. Skratka tako kot nekoč, pol-pol ali še bolje bratsko."

Tudi Božidar Novak, ki prihaja iz sosednje Hrvaške iz Ključa Brdovečkega, kjer imajo tudi svoj pustni karneval, je bil vesel, da imamo vse več skupnega. To je obrazložil: "Imamo skupno žico, saj je ta tudi na hrvaškem ozemlju, vsaj katastrskem. Še bolj vesel pa sem, da lahko zdaj uporabljamo tudi izraz žicarji, s katerim pri nas označujemo ljudi, ki so veseli in hudomušni, tudi za naše pustne prijatelje iz Loč in Velikega Obreža, tako da smo tako kot mi iz Ključa zdaj pravi žicarji." Štef Piškal je še povedal, da je maskota fašničke republike v Samoboru sraka, zato so se Samoborci, ki so se v dobovskih termah počutili kot doma, pripravili tudi skupni turistični slogan. Ta se glasi: "Leti sraka preko žice, vodi fašnik u toplice."

25 let Banke Prfocenhaus in denarne valute kostanj
Zagotovo pa le malo ljudi pri nas ve, da imamo v Sloveniji že 25 let v veljavi pravo slovensko valuto. Gre sicer za kovance, imenovane kostanj, ki so resda v veljavi zgolj v času pusta v Kostanjevici na Krki, vendar gre kljub temu za pravi denar, ki je uradno plačilno sredstvo v času šelmarije. Kovance za 1, 2, 5 in 10 kostanjev ter 50 ježic izdaja Banka Prforcenhaus, na čelu katere je tudi idejni oče te valute Brane Čuk. Ta je ves čas tudi guverner te banke, sam pa denar po strogo varovanih postopkih in v tajnosti, tako da ga ne izsledita ne Udba ne SDK, tudi kuje in obdeluje.

Brane priznava, da ne gre za ponarejanje denarja, ampak za priznano slovensko denarno valuto, ki je v obtoku že četrt stoletja. Ob tem je še pojasnil: "Kostanj je najstarejša slovenska valuta, ki se je doslej obdržala dlje kot vse druge valute, od bonov do tolarja, da drugih kovnic, ki so delovale na našem ozemlju, niti ne omenjam. Je pa še ena posebnost tega denarja. Po mojem vedenju je to edini denar na svetu, ki je narejen iz drugega denarja. To so dinarji nekdanje Jugoslavije. Res je, da gre za že pokojno skupno državo Jugoslavijo, vendar je kostanj zaradi tega še bolj pravi denar. Narejen je namreč iz legur pravega denarja. V Kostanjevici na Krki smo tako izdali svoj denar že leta 1991, in to nekaj mesecev pred uvedbo slovenskega tolarja."

Ob jubileju je Brane Čuk kot prvi in dosmrtni predsednik Banke Prforcenhaus prejel najvišje priznanje Etnološkega društva Prforcenhaus zlato šelmo. Ob jubileju so v Lamutovem likovnem salonu pripravili tudi spominsko razstavo, kjer so na enem mestu predstavili vse kostanjeviške kostanje. Ob tem so letos poleg redne serije kovancev izdali še 100 spominskih kovancev. Enega izmed njih so podelili prvemu guvernerju Banke Slovenije Francetu Arharju, ki je bil tudi častni gost in govornik na proslavi. Nekdanji guverner, ki prihaja iz Cerknice, kjer domujejo Butalci, je pohvalil vztrajnost in zaupanje, ki ga Kostanjevičani gojijo do kostanja, prav tako pa tudi samega guvernerja Čuka, ki je na tej funkciji že četrt stoletja. Ob tem je še povedal: "V svoji guvernerski karieri sem resda srečal takega guvernerja, in sicer danskega guvernerja, ki je končal svojo funkcijo pri 25 letih. Sem pa poznal tudi nekdanjega italijanskega guvernerja, ki bi bil lahko to do smrti, ampak so ga prej druge stvari prehitele in se je zapletel v škandal. Nobenega drugega pa še nisem doslej spoznal s takim stažem in s tako trdo in trdoživo valuto. Zato mi je današnje srečanje še v posebno čast."

Kostanjevičani so ponosni, da imajo svoj denar, ki je zdržal dlje kot kateri koli drugi slovenski. Vendar mestni sodnik Prforcenhausa Željko Koljančič o njihovem odnosu do denarja in varčevanja nima kaj dobrega mnenja. O tem pravi: "Me pa spominja odnos Kostanjevčanov do denarja tudi malo na demenco. Kajti kadar mora Kostanjevčan kaj plačati, se spomni, da sicer ima denar, samo ne ve natančno, kje ta je." Se pa lahko kostanj pohvali, da z leti svoje vrednosti ne izgublja. Guverner Banke Prforcenhaus to pojasni z valutnim tečajem, ki je ves čas enak. O njem zatrjuje: "Kostanj v vseh teh letih ni izgubil čisto nič. Če pogledamo vrednost prvega kostanja leta 1991, je bil vreden eno pivo. Danes z njim spet lahko kupite eno pivo, torej ves čas drži svojo menjalno vrednost."

Po mnenju Kostanjevičanov pa ima njihova denarna valuta kostanj še veliko večjo vrednost, saj tudi uradno sodi med živo kulturno dediščino. Kostanjeviška šelmarija je namreč vpisana v register žive kulturne dediščine na Slovenskem in kostanj kot uradna valuta je seveda tudi del tega.

Goran Rovan, TV Slovenija