Predvidena je gradnja 2,8-kilometrske železniške proge in mostu čez Muro, ki bo znova povezal Radgoni na obeh straneh meje. Most so namreč leta 1945 ob umiku pred Rdečo armado razstrelili nacisti. Za izvedbo 20 milijonov evrov težkega projekta zdaj na avstrijskem Štajerskem potrebujejo še podporo avstrijskih zveznih oblasti, pričakujejo pa tudi sofinanciranje z evropskimi sredstvi.

Na avstrijskem Štajerskem po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA nadaljevanje projekta podpirajo prav vse stranke v deželnem zboru, projekt pa podpira tudi Slovenija.

O vnovični povezavi obeh Radgon se govori že dvajset let, so pojasnili na Direkciji RS za infrastrukturo, ki je pristojna za naložbe v javno železniško infrastrukturo. Proga ne bo povezala le z reko Muro ločenih mest, pač pa celotni krajevni skupnosti in še širše območje in, saj bo omogočila železniško povezavo v koridorju Špilje-Ljutomer ter med čezevropskimi železniškimi povezavami Gradec-Maribor in Trst-Ljubljana-Budimpešta.

Leta 2030 bi se tako lahko med Špiljem in Radgono vozilo do 2500 potnikov, med Radgono in Ljutomerom okoli tisoč, vozili pa bi do trije tovorni vlaki, ugotavlja študija o izvedljivosti nove železniške povezave, ki je predvidela stroške gradnje v višini 20 milijonov evrov brez elektrifikacije proge. Stroškov naložbe ne bo mogoče refinancirati, kar načeloma velja za večino železniških infrastrukturnih projektov za potrebe javnega potniškega prometa, a bi koristi vseeno presegale stroške vzdrževanja in obratovanja, so še zapisali v študiji.

Priložnosti za gospodarstvo
"To je odlična novica, projekt podpiramo" je odločitev štajerskega deželnega zbora komentiral župan Gornje Radgone Stanko Rojko. "Študija potrjuje upravičenost projekta, zanimanje je pri gospodarstvu, gotovo pa bi se z vlakom vozili tudi mnogi dnevni migranti. Po načrtih bi tovorni terminal preselili v industrijsko cono na Meleh, potniškega pa bi združili z avtobusno postajo v središču mesta. Morebitne okoljske težave zaradi železnice pa moramo rešiti tako, da kakovost življenja ob progi ne bi upadla," je dodal.

"Podpiramo vsako povezavo, ki koristi razvoju dejavnosti in regije, železniška proga med Radgonama in naprej v Avstrijo bi prinesla priložnost gospodarstvu, turizmu in dnevnim migrantom, prav tako pa povezavo z nam bližnjim izobraževalnim središčem Gradec," je projekt ocenil direktor Pomurske gospodarske zbornice Robert Grah.

V tem koncu države sta železniška kraka tako proti Trstu kot Budimpešti, zato je projekt izrednega pomena predvsem za tovorni promet izvozno usmerjenih podjetij ob tej progi, kot so Arcont, Reflex, Elrad international, Radenska, ter družb, kot sta Pomurski sejem in Zdravilišče Radenci. Obstajajo tudi možnosti za nastanek novih podjetij ob progi, je poudaril Grah in dodal, da bi pri gradnji same proge lahko sodelovala slovenska podjetja, kar tudi ni zanemarljivo.

Branko Kurbus, direktor podjetja Arcont iz Gornje Radgone, pozdravlja pobudo, čeprav o preusmeritvi na železnico v podjetju še niso razmišljali. "Zagotovo bi lahko dobršen del prevozov opravili z železnico, saj k nam dnevno pripelje od 20 do 30 tovornjakov z materialom, izdelke pa jih odpelje okoli 50. Proga pa bi bila dobrodošla tudi zato, ker nas je pomurska avtocesta zaobšla," je dejal.

Prvi vlak je po 31-kilometrski progi med Špiljem in Radgono začel voziti leta 1885, leta 1890 pa so odprli še 26-kilometrsko progo med Radgono prek reke Mure do Gornje Radgone in naprej do Ljutomera. Potem ko so leta 1945 most na Muri razstrelili nacisti, so prvo prometno povezavo med Radgonoma vzpostavili šele leta 1969, ko so odprli most za avtomobilski promet.