Tako kot danes so več kot dve desetletji vsako leto nevarne ovire iz Soče odstranjevali domači raftarji in drugi za to delo usposobljeni podjetniki. Ker pa letos pogodba med njimi in medobčinsko upravo, ki jim je delo tudi plačevala, ni podpisana, je po lanskih poplavah v vodi ostalo precej drevja. "Zagotovo je za kakšen tovornjak robe. Vsega se pač ne da počistiti, ampak vsaj toliko, da je varno za kajakaše in hydrospeed, ki so največ v vodi, je treba. Divja reka nikoli ne bo popolnoma varna, a to je tudi čar reke in adrenalinskih športov," razlaga Adis Hrovat, predsednik Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Dolina Soče.

Da bi se izognili morebitni inšpektorjevi prepovedi plovbe po Soči in posledično izgubi posla, so raftarji stvari vzeli v svoje roke in - kolikor je pač mogoče - očistili Sočo. "Mi smo na zadeve opozarjali v prejšnjih letih, tudi letos. Nekaj se je počistilo, ampak potem se vedno zatakne vse pri denarju. Mi smo podali že nekaj predlogov, ampak od občine ni bilo v vseh teh letih nikoli ponujene roke. Ta obstoječi odlok je zastarel in bi ga bilo treba nadgraditi ne," pravi Hrovat.

Za vsak raft športna agencija plača 500 evrov letno, skupaj s kajaki in drugimi športnimi dejavnostmi se je tako v občinske blagajne lani zlilo 135.000 evrov, zato so se v GIZ raftarjev odločili: "Da bomo vrnili pač karte nazaj, ker ne moremo si predstavljati, da plačujemo neki, kar ni urejeno." Toda medobčinska uprava niti nima pravne podlage za sklepanje pogodb za čiščenje in urejanje, pravi predstojnik uprave Simon Leban, češ da so zadolženi le za urejanje vstopno-izstopnih mest, ne pa dejanskega režima plovbe.

Prav zaradi številnih nejasnosti so se lokalni predstavniki danes sešli tudi z ministrstvom za infrastrukturo in prostor. Bovški župan Siniša Germovšek, ki je že lani poleti nanje naslovil prošnjo za pravno tolmačenje, ali lahko lokalne skupnosti izdajo tudi koncesije za izvajanje dejavnosti, je po današnjem sestanku z njimi povedal: "Ministrstvo bo temeljito pregledalo odlok in analiziralo, kaj bi morali dopolniti na podlagi zakona, kaj manjka. Oceno naj bi dali do konca meseca, nato pa bomo v občinah skušali pripraviti osnutek novega odloka. Problem zdajšnjega odloka je, da ne ureja plovbe in njenega skrbništva."

Zakon namreč predvideva, da to ureja javna služba. Po njegovem mnenju bi bilo najbolj smiselno, če bi to še naprej opravljala medobčinska uprava, a z nekaterimi popravki. "To je skupni projekt lokalne ravni in države, a treba je vedeti, da nihče ne bo podpisal, da je reka popolnoma varna. Upravljavec zato ne more nositi polne odgovornosti za varnost plovbe," še pojasnjuje Germovšek.

Mariša Bizjak, TV Slovenija