Bernardka Vlahovič s Centra za socialno delo Črnomelj pojasnjuje, da je pri romskih družinah najpogostejša stiska pomanjkanje sredstev za preživljanje. Tako so Romi po njenih besedah brez lastnih prihodkov. Ne glede na navedeno pa še zmeraj opažajo, da se jih velika večina še vedno zadolžuje. "Denar si izposojajo na 'obresti'. Poleg tega se najpogosteje pri mladih družinah pojavlja tudi stanovanjski problem, saj nimajo kje bivati. Pri njihovih matičnih družinah namreč pogosto ni dovolj prostora za vse družinske člane," dodaja.

Večina Romov se preživlja s prodajo kosovnih odpadkov – železa
V letošnjem letu je 11 romskih vlagateljev že prejelo izredno denarno socialno pomoč, medtem ko je nekaj vlog za izredno pomoč še v postopku reševanja. Konkretnega podatka o številu Romov, ki so izgubili denarno pomoč, na črnomaljskem centru za socialno delo nimajo. Na vprašanje, kje so vzroki oziroma zakaj običajno Romi izgubijo pravico do denarne socialne pomoči, na centru pojasnjujejo, da je v večini primerov šlo za to, da so imeli posamezniki ali družine dohodek od prodaje železa oziroma nepremično premoženje večje vrednosti.

Nekateri Romi ne dobijo denarja, ampak naročilnico za trgovino
Brez denarne pomoči ostanejo tudi zaradi krivdnih razlogov, in sicer črtanja na uradu za delo oziroma neprijavljenosti na uradu za delo, nepošiljanja otrok v šolo, lastništva več različnih vozil: osebnih, kombijev, motorjev, traktorjev. Zgodi se tudi to, da kljub prejeti odločbi o upravičenosti in trajanju denarne socialne pomoči pozabijo pravico podaljšati, dodaja Vlahovičeva. "Nekaj romskih družin dobiva zaradi neracionalnega trošenja denarja prejemke v obliki naročilnic za hrano."

V Krškem vlada brezposelnost
Na krškem centru za socialno delo, ki pokriva območje, na katerem živi približno 350 pripadnikov romske skupnosti, nam je direktorica Marina Novak Rabzelj razložila, da je denarna socialna pomoč odvisna od višine dohodkov, števila družinskih članov, premoženja, prihrankov, zagotovljene oskrbe in morebitnega obstoja krivdnega razloga, kakršen je recimo neprijavljenost pri Zavodu RS za zaposlovanje ali prestajanje zaporne kazni. Že več let opažajo visoko stopnjo brezposelnosti in s tem povezanih stisk in težav glede osnovnega preživljanja, zato večina Romov prejema denarno socialno pomoč.

Evidence Romov ne vodijo posebej
Pri tem opozarjajo, da center za socialno delo ne vodi posebne evidence prejemnikov denarne socialne pomoči glede na etnično pripadnost, zato nam ne morejo natančno povedati, koliko Romov prejema socialno pomoč ali je prejelo izredno denarno pomoč.

Novak Rabzeljeva je med drugim povedala, da v nekaterih posamičnih primerih, zlasti ko center ugotovi, da se javna sredstva porabijo nenamensko, sredstva podelijo v funkcionalni obliki, recimo za plačilo šolske prehrane ali nakup osnovnih živil. Center za socialno delo Krško pri spremljanju romske problematike že vrsto let sodeluje z območnim združenjem Rdečega križa. Sodelovanje se nanaša na ugotavljanje potreb po različnih oblikah pomoči Rdečega križa. "Center prek svojih rednih in dodatnih aktivnosti spremlja življenje Romov v njihovem okolju in pozna specifično problematiko posameznih družin, zato Rdečemu križu sporoča njihove potrebe. Romi imajo možnost vsakodnevno na Rdečem križu pridobiti potrebna oblačila in obutev. Na centru predvsem v zadnjih treh letih pripravimo seznam socialno najbolj ogroženih romskih družin, ki so od Rdečega križa deležne rednih oblik pomoči v obliki prehranskih in higienskih artiklov," pojasnjuje Novak Rabzeljeva.

Romom pomagajo tudi na Rdečem križu
Zaradi zaznanega porasta hudih materialnih stisk tudi pri neromskem prebivalstvu v njihovem lokalnem okolju na centru posredujejo Rdečemu križu potrebe Romov predvsem za starejše osebe, ki zaradi starosti in z njo povezanih težav ne morejo opravljati občasnih del za preživetje. Izredno pomoč Rdečega križa pa na predlog centra dobijo tudi družine, ki se iz različnih razlogov začasno znajdejo v težji življenjski situaciji.