Lojze Podobnik je pri svojem delu slišal številne zgodbe Romov. Romski človek je zanj zelo zanimiv, zato je začel pisati pesmi z romsko tematiko.

V prostorih novomeškega Lokalpatriota se je odvil prijeten večer recitacij, glasbenih nastopov in pogovora z avtorji romske glasbe in poezije.

Obiskovalcem se je s tremi dvojezičnimi pesniškimi zbirkami predstavil tudi upokojeni kriminalist Lojze Podobnik. Dvajsetletno delo na področju romske kriminalitete je Podobniku odprlo priložnost prisluhniti številnim zgodb Romov in spoznavati njihovo življenje. Vse zgodbe, slike in spoznanja o težkem življenju Romov, ki je bilo mnogokrat prepleteno z revščino in težkimi življenjskimi pogoji, so vplivali na njegovo dojemanje in razumevanje Romov.

Podobnik je dejal, da je romski človek zanj zelo zanimiv, zato je začel pisati pesmi z romsko tematiko. Prve je objavil v reviji Rast leta 1990 na pobudo pesnika Severina Šalija. Burni dogodki v zvezi z Romi v letih 2006 in 2007 so ga spodbudili k dodatnemu pesnjenju. Nove pesmi in številne, ki jih je našel v svojih beležnicah, so prispevale k Podobnikovi odločitvi, da jih bo dodelal in objavil. Hotel je še njihovo nadgradnjo, zato je romskega pesnika Rajka Šajnoviča povabil, da jih prevede v romski jezik. Tako je nastala pesniška zbirka Romov krik – Romano čingadive.

Podobnik je oživel tudi spomine na nekdanje dojemanje Romov. "Pred 30 leti in več so Romi živeli v šotorih in barakah. Selili so se iz kraja v kraj glede na letne čase, nabirali zelišča in zbirali odpadne surovine. Takrat so bili nepravno ljudstvo. Slovenci jih niso upoštevali, niso smeli prihajati v mesto, se zadrževati v gostinskih lokalih. Kadar je prišlo do racije v zvezi s psi, so miličniki prišli v romsko naselje in postrelili vse pse," se spominja in dodaja, da njegove pesmi, zbrane v dveh pesniških zbirkah, govorijo tudi o tem. V zadnjem obdobju redno piše zgodbe iz romskega življenja. Tako vsako leto nastanejo tri ali štiri takšne zgodbe, ena je bila tudi podlaga za radijsko igro, ki bo predvajana v kratkem.

Na Rome gleda kot na ljudi. "Ne zagovarjam tistih, ki počnejo kriminalna dejanja, tiste je treba ustrezno obravnavati in kaznovati. Sicer pa je Rom zelo prijeten človek, živi blizu narave in ni izumetničen. Takšen naj tudi ostane. Večinsko prebivalstvo jih ima še vedno za cigane, manjvredne, vendar mislim, da je takšne naravnanosti čedalje manj," še ugotavlja Podobnik.

Med obiskovalci prireditve je bilo slišati veliko navdušenih besed. Med drugim so dejali, da je romski jezik muzikalen, da so ljudje nastopali z dušo in lepo peli. Čutiti je bilo odprtost in sproščenost. Poleg tega ima občinstvo redko priložnost, da sliši romske pesmi, zato je bil novomeški večer še bolj zanimiv in poučen.

Po mnenju udeležencev so podobni dogodki več kot dobrodošli, zato bi si želeli, da bi se tovrstna druženja dogajala kontinuirano vse leto in tako odpirala možnosti za povezovanje in spoznavanje bogate romske kulture ter romskega jezika. Prireditev je nastala v organizaciji Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, romskega društva Romano veseli, Javnega sklada za kulturne dejavnosti Novo mesto in zavoda Lokalpatriot, je ob tem povedala Maja Žunič iz Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto, ki se z Romi ukvarja že desetletja.