Sevniška Kmečka zadruga združuje kar 300 rejcev živine s širšega območja, tako da se želi uveljaviti predvsem na področju predelave mesa in s prodajo svežega domačega mesa. Svojo prednost vidijo v lokalni in ekološki pridelavi, pa tudi v kakovosti, ki jo slovenski kupci vse bolj cenijo. Letno prevzame 4 tisoč glav krav in prašičev, in to samo od bližnjih rejcev. Večino mesa prodajo svežega, izdelajo pa tudi 200 ton suhomesnatih izdelkov, in to na tradicionalen način. Zdaj skušajo obuditi edino avtohtono pasmo prašičev pri nas.

Hermina Šantej, vodja Grajskih mesnin KZ Sevnica, o tem projektu pravi: »Skupaj z Društvom krškopoljca in pa z Univerzo v Ljubljani skušamo obuditi rejo krškopoljskega prašiča. Letos smo že odkupili nekaj serij tega prašiča in jih tudi predelali v šunke, prekajene na klasičen način, in jih nato sušili. Izdelujemo pa tudi druge izdelke iz tega mesa, ki se precej razlikuje od drugih sort prašičev.«

Njihova zadnja pridobitev je stroj za pakiranje mesa in suhomesnatih izdelkov. V klavnici so začeli izvajati tudi ekološko klanje živine, saj ugotavljajo, da ljudje vse bolj povprašujejo po ekološko pridelanem mesu. Vse to zdaj prodajo pod blagovno znamko Grajske mesnine. Borut Florjančič, direktor KZ Sevnica, se zaveda, da zadruga nima dovolj denarja za promocijo te blagovne znamke in dodaja: »Ta blagovna znamka predstavlja poudarek, ki ga tudi kupec zdaj želi slišati. Govorimo o kakovosti, govorimo o nedodajanju nepotrebnih dodatkov in prijaznosti do uporabnika. Naša usmeritev na trgu je takšna, da ostajamo neka manjša nišna predelovalna industrija, ki zadostuje za lokalne potrebe. Izdelujemo vse od salam, pancet, slanin, ocvirkov, zasek do najbolj poznanih sevniških klobas. Če bi se nam uspelo povezati z drugimi, pa bi lahko bila zgodba precej drugačna.«

V sevniški zadrugi, v kateri so lani ustvarili dobrih 20 milijonov evrov prihodkov – večino v svojih prodajalnah, se namreč zavedajo, da bi lahko bili pri tem še uspešnejši in prodornejši, če bi se združili z drugimi posavskimi kmečkimi zadrugami. V Posavju so te zadruge: Zadruga Bohor iz Koprivnice, Kmečka zadruga Krško, Brežice in Kostanjevica na Krki. Žal so zdaj pri teh prizadevanjih še osamljeni. Verjamejo pa, da jih bodo razmere na trgu kmalu prisilile v skupen nastop in sodelovanje.

Za MMC Goran Rovan