Avstrijsko elektropodjetje Verbund je zadnja leta uspešno omejevalo pretok reke Drave pod 1400 kubičnih metrov na sekundo, zato so bila pri nas poplavljena samo kmetijska zemljišča. A naši severni sosedi zdaj v obmejnem mestu Labot končujejo gradnjo protipoplavnega zidu. Nad rečnim pretokom jim ne bo več treba tako natančno bedeti. Težave bodo zato toliko večje v Sloveniji, saj reka Drava že pri 1000 kubičnih metrih prestopi bregove, opozarja direktor Dravskih elektrarn Andrej Tumpej.

Struga Drave pri nas namreč ni očiščena, čeprav Dravske elektrarne v vodni sklad letno prispevajo 22 milijonov evrov. Ob manjši skrbi Avstrije bodo poplave v Sloveniji nastajale ob precej nižjem pretoku kot doslej. Razlog za skrb je še večji, saj Hrvaška tik ob meji zadnje leto gradi protipoplavni nasip, visok kakih pet metrov. Župan Ormoža Danijel Vrbnjak se je v hrvaški vasi Virje-Brezje na lastne oči prepričal: "Gre za, kolikor jaz vidim, nekaj kilometrov dolgo traso, ki se bo nadaljevala od mejnega prehoda še naprej. So se lotili kar konkretnega projekta."

Drava bi zato lahko poplavila ob strugi navzdol, nato pa bi se ‒ zaradi zožitve na Hrvaškem ‒ poplavni val vrnil. Največ škode bi v tem primeru utrpeli mesti Ormož in Ptuj. Županjo Ptuja Nuško Gajšek zato skrbi. "Da se tako igračkamo z življenji in varnostjo občank in občanov, je z našega stališča nedopustno. Se je treba vprašati, kaj delajo pristojne službe v Republiki Sloveniji."

Avstrijci so s protipoplavnimi ukrepi ob Dravi pri koncu, Hrvati na pol poti. V Sloveniji pa smo do zdaj porabili dva milijona evropskih sredstev samo za načrte. Direkcija za vode odgovarja, da bodo od 15. avgusta do 30. novembra za slab milijon evrov začeli urejati dodatni rečni rokav Drave pod Borlom. Izvajalca seveda še ni.