V prizadetih občinah pričakujejo, da jim bo država kar se da hitro povrnila vsaj tista sredstva, s katerimi so kupili zaščitno opremo, zlasti folijo in gorivo, ter povrnila denar za stroške gasilcev in drugih, ki so pomagali med nedavno ujmo.

"Obveščeni smo bili, da bodo občine, ki so porabile sredstva iz rezervnega sklada za odpravo tistih prvih, najhujših poškodb, dobile to povrnjeno in smo tudi že dobili natančnejša navodila, kako zbrati in prikazati stroške, ki smo jih imeli," je povedal župan Podlehnika Sebastjan Toplak.

Prebivalcem so že poslali obrazce za prijavo škode in jih pozvali, naj jih čim prej vrnejo izpolnjene.

"Takoj ko smo dobili ta navodila od uprave za zaščito in reševanje, smo začeli postopek zbiranja vlog občanov, kar se tiče škode seveda na kmetijskih in njihovih zasebnih zemljiščih in objektih. Hkrati pa smo že pred tem, kar se tiče javne občinske infrastrukture, seveda pristopili nemudoma k evidentiranju stanja," je še pojasnil Toplak.

Samo v Podlehniku je škode zaradi plazov za več kot štiri milijone evrov. V sosednji občini Žetale za okoli dva milijona.

"S pomočjo geomehanika smo ocenili to škodo. Ta je krepko čez dva milijona evrov, medtem ko škode na kmetijskih zemljiščih nismo še ocenjevali. Ta bo znana, ko bodo prišle prijave občanov," je dejal župan Žetal Anton Butolen.

Sanacije v Halozah sami ne bodo zmogli. Državni sistem za popis škode Ajda, ki naj bi sicer že deloval, ima številne pomanjkljivosti, opozarja župan Podlehnika Toplak: "Sistem Ajda, kot vem, je odprt, s tem, da ravno danes še poteka določeno izobraževanje, tako da verjamem, da bo potem sistem nemoteno deloval, čeprav izkušnje kažejo, da ko je neki večji dogodek in ogromno uporabnikov uporablja to aplikacijo, nastajajo kar precejšnje zamude in se dolgo čaka, ampak upam, da bo tega malo."

Zato državo znova pozivajo k sprejetju interventnega zakona po ujmi.
"Prav gotovo je nujno sprejetje interventnega zakona, v katerem bi se zagotovila sredstva in poenostavili postopki. Mi vemo, da ko imamo pripravljeno dokumentacijo, potem razpis, traja vsa zadeva. Verjetno bi bilo smiselno, tako kot je bilo v času covida, da smo lahko do določenega zneska samo zbirali ponudbe, ni bilo treba javnih razpisov, s tem bi seveda zadeve pospešili, če bi imeli denar," meni župan Žetal Butolen.

V Halozah, kjer se je sprožilo več kot 350 plazov, upajo, da država ne bo mačehovsko ravnala in da bodo vsaj enkrat pravočasno slišani in uslišani.