Odločitev sodišča je sicer pričakoval, saj da nihče noče prevzeti odgovornosti za odločitev, ali so takšni referendumi dovoljeni ali ne. "Ampak v tej državi bo prej ali slej nekdo moral dokončno urediti to vprašanje. Ne vem, zakaj ustavno sodišče ne opravi te osnovne naloge," je povedal župan Radencev Roman Leljak. Kot je dodal, se čudi argumentu, da sam nima pravnega interesa, ker gre za svetovalni referendum. Po njegovem mnenju bo namreč politika morala sprejeti referendumsko odločitev.

Sodišče ugotavlja, da "odločitev, sprejeta na posvetovalnem referendumu, ne zavezuje občinskih organov in zato nima neposredno pravno zavezujočih učinkov ter sama po sebi pobudniku ne določa pravic in obveznosti. Te lahko nastanejo šele s splošnim aktom, ki bi ga občina sprejela na podlagi referendumske odločitve. Predpis, s katerim je razpisan posvetovalni referendum, neposredno ne vpliva na pravni položaj pobudnika, zato pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti akta," piše v utemeljitvi.

Sklep je sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Odklonilno ločeno mnenje je napisal sodnik Klemen Jaklič, pridružuje se mu sodnik Marko Šorli. Jaklič piše, da je pobudnik v Radencih sicer župan, a navaja, da pobudo vlaga kot občan in volivec, glede na pojasnjeno pa je očitno, da pobudnik pravni interes ima.

Referendum ni zavezujoč

"Svetovalni referendum, ki pravno formalno ni zavezujoč, vseeno predstavlja pomembno indikacijo politične volje občanov in tako ni nepomembna usmeritev občinskemu svetu in lokalni oblasti nasploh o tem, kakšna je volja tamkajšnjih občanov oziroma volivcev. Lokalna politična oblast, ki se odloči, da ne bo ravnala v skladu z večinsko izraženo voljo občanov, jemlje v zakup, da na prihodnjih volitvah morda ne bo izvoljena," je svojo odločitev utemeljil Jaklič.

Po njegovih besedah je točno takšnemu političnemu vplivu institut svetovalnega referenduma tudi namenjen in da je nesporno, da ima ta institut svoj vpliv in svojo moč. "V nasprotnem ne bi imelo prav nobenega smisla, da ga je zakonodajalec v zakonu sploh predvidel," je zapisal Jaklič. Po njegovem mnenju tudi ni na voljo prav nobenega drugega pravnega foruma, ki bi referendum, če sta njegova vsebina in vprašanje v nasprotju z ustavo, lahko prepovedal.

Po proučitvi odločitve ustavnega sodišča ter glede na ločeno mnenje dveh sodnikov in tretjega sodnika, ki je tudi glasoval proti, Leljak ugotavlja, da bi bila odločitev sodišča drugačna, če ne bi šlo za posvetovalni referendum. "To v bistvu pomeni, da je ustavno sodišče na neki način sporočilo, da zakonodajnega referenduma ne bi dovolilo, torej lahko občina Radenci v tem trenutku sprejme odlok, ki spremeni ime ulice. Pobudniki sicer imajo možnost, da sprožijo postopek referenduma, ampak glede na takšna mnenja, kot so v dokumentih zapisana, je realno pričakovati, da ustavno sodišče zakonodajnega referenduma ne bo dovolilo," je Leljak dejal za STA.

Leljakovi argumenti proti Titovi cesti

V pobudi je sicer Leljak med drugim navajal, da o vprašanju občani ne bi smeli odločati na referendumu, ker naj bi obstoječe poimenovanje ceste po Titu posegalo v človekove pravice in temeljne svoboščine, morebitna odločitev občanov za ohranitev tega poimenovanja pa bi takšno stanje ohranila. Opozarjal je tudi na odločbo ustavnega sodišča, iz katere naj bi izhajalo, da je vsako oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima protiustavno. Pred časom je tudi radenski občinski svet na ustavno sodišče naslovil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti akta o razpisu referenduma, a je ustavno sodišče zahtevo zavrglo z argumentom, da predlagatelj ni upravičen vložiti zahteve za oceno ustavnosti akta, ki ga je sam sprejel. Tudi ta zahteva tako ni izpolnjevala pogojev za vsebinsko obravnavo.

Posvetovalni referendum, na katerem bi volivci odločali o šestih vprašanjih, bi moral biti to nedeljo, vendar ga je občinski svet zaradi nevarnosti, da bi ogrozil varnost in zdravje občanov v času epidemije covida-19, preložil za nedoločen čas. Pri tem ni upošteval predloga ministrstva za javno upravo, ki sicer ni zavezujoče.

To je namreč v odgovoru občini zapisalo, da zakonodaja ne predvideva preložitve volitev ali referenduma zaradi izrednih razmer, kot je epidemija covida-19, in da referendum mora biti. Občinska komisija naj bi po nasvetih ministrstva zagotovila razkužila za roke in razpršila za razkužitev površin, maske, za volivce v karanteni pa izvedla glasovanje na domu. Člani komisije naj bi v ustrezni zaščitni opremi volilni list prinesli domov in ga dali zaščitenemu volivcu, ki bi tako lahko glasoval. Leljak je ob tem dejal tudi, da ministrstvo ni odgovorilo na bistveno dilemo, da gre za svetovalni referendum, in ne za zakonodajnega, izvedba pa da bi pomenila nerazumno in neodgovorno tveganje.