Novogoriški ekipi TV Slovenija je uspelo do Čepovana, kjer pa je vas kot izumrla - zaprti so šola, vrtec, tovarna ... Ko se prebijamo z Goriškega proti vrhu planote, ko se sneg vse bolj spreminja v leden dež in so okoliški gozdovi kot v kristalni palači ujeti v leden objem, najprej naletimo na delavce Elektra Primorske. Mokri, ledenih nog, prezeblih prstov in utrujeni se izmenjujejo pri plezanju na poledenele drogove.

Boštjan Bratuž se je ravnokar vrnil z bližnjega hriba, kamor se lahko povzpne le z derezami: "Težko je sploh prilesti do vodnika. Umikati se moramo drevju in vejam, ki se lomijo na trasi, padajo na vodnike, trgajo žice … Vse je v debelem ledenem oklepu. Vodnikov sploh ne moremo ločevati, ker so tudi odklopniki in ločilniki zaledeneli. Moramo splezati gor in na roko stolči led, da lahko sploh kaj naredimo."

Zaprti šola, vrtec, tovarna
Ker ni bilo elektrike in ker stranske poti iz odročnih zaselkov zjutraj še niso bile splužene, so se na podružnični šoli v Čepovanu odločili, da pouka ne bo. Prav tako so doma ostali tudi malčki iz čepovanskega vrtca.

Tone Petrovčič, gasilec iz Čepovana, nam je povedal: "Saj agregat v šoli imamo, toda kaj, ko je šola tako majhna, agregat pa tako glasen, da je nemogoče pripraviti učne ure … Pa tudi glede na celodnevno zamrzovanje cest je bolje, da so malčki in šolarji danes doma. Oziroma da so doma, dokler se vremenske razmere pri nas na planoti ne uredijo."

Boštjan Bratuž je prišel do vaškega gasilskega doma vprašat, ali lahko kaj pomaga: "Danes sem prost. Zjutraj sem šel v našo tovarno pohištva, v Gonzago, toda poslali so me domov. Ker ni elektrike, strojev ne moremo zagnati. Tisti v pisarnah so ostali, mi proizvodni delavci, pa bomo danes pisali dopust."

Hrano so pomagali voziti gasilci
Na pomoč so do popoldneva čakali v najbolj oddaljenih zaselkih planote - v Vratih, Mrcinjah, Svetem … Ostarelim in nemočnim z novogoriškega Centra za pomoč na domu Klas vsak dan pripeljejo kosilo. Tokrat bi bilo to - če ne bi pomagali čepovanski gasilci - "misija nemogoče".

Skupaj s socialno delavko in gasilcem smo se odpeljali v Mrcinje. Na osamljeni domačiji nas je čakal ostareli Valter Fabjan: "Že vse od poldneva pogledujem skozi zaledenelo okno in čakam, kdaj bo prišla naša gospa. Če je ne bi bilo, bi ostali lačni. Kaj lačni, umrli bi. Res smo ji hvaležni za topel obrok, ki nas reši."

Delavka Centra za pomoč na domu Emica Kovač je bila vidno pretresena: "Ja, to je za nas, terenske delavke, največja nagrada. Njihovo veselje, njihova hvaležnost - to odtehta vse kilometre, mokre noge, tudi našo utrujenost, ko se prebijamo čez poledenelo in zasneženo planoto."

Planotarji niso zahtevni
Domačini na planoti poskušajo sami narediti kar največ. Sneg kidajo z lopatami, manjšimi plugi – pa ne le pred domačim pragom, ampak tudi po vaških cestah. Tu zgoraj je medsosedska pomoč še vedno vrednota!

Miro Kofol je zimsko službo, ki je na planoti neprekinjeno že dva dni, pohvalil: "Glavno prometno žilo so nam očistili, trudijo se prodreti tudi do zaselkov na vrhu planote. Tu pri nas res ni potrebno, da je vse očiščeno do ničle, kot na primer v Gorici ali drugje v dolini. Mi smo zadovoljni z našimi cestarji. Kar ostane, počistimo mi."

V dolini pripravljeni na poplave
V dolini pa se pripravljajo na napovedano razlivanje Vipave. Samo Kosmač, poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za severno Primorsko: "Včeraj smo iz državnega skladišča v Rojah pripeljali še dodatnih dva tisoč protipoplavnih vreč. Če se bo uresničil rdeči alarm za severni del naše regije, za Posočje, lahko aktiviramo štiristo mož. Predvsem pa se morajo občani zavedati, da so razmere resne. Žled je nevaren, zato naj nikar ne hodijo pod v ledeni objem ujetimi drevesi, saj lahko pride do loma vej in posledično poškodb. Prav tako so poledice na cestah in pločnikih lahko usodne za zlome ali zvine. Torej če jim res ni nujno na pot, naj ljudje raje ostanejo doma! Mi pa smo v pripravljenosti!"

Mojca Dumančič, TV Slovenija