Ob gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi si Posavci seveda želijo, da jim te ne bodo zgolj zagotavljale protipoplavno zaščito, ampak tudi gospodarske in druge koristi. Tako nameravajo zajezeno vodo uporabiti za namakanje, radi pa bi jo izkoristili tudi za rekreacijo na vodi. Tako se je porodila tudi ideja o gradnji kajakaške steze, ki jo nameravajo zgraditi ob HE Brežice. Ta bi lahko nadomestila tudi dosedanjo kajakaško progo, ki jo imajo člani Športnega društva Razlag na Čatežu, ki pa po gradnji HE Mokrice, ne bo več uporabna, saj se bo raven reke Krke dvignila. Zato se je porodila ideja, da bi ob HE Brežice zgradili novo, ki pa je prerasla kar v pravi vodni center.

Matjaž Avšič, vodja za pripravo projekta, ki ga je za to pooblastila brežiška občina, pojasnjuje, da so sprva za kajakaško progo hoteli uporabiti kar ribjo stezo, vendar se to ni izšlo, zato so jo postavili zunaj zaščitenega območja elektrarne, v Vrbini na levem bregu akumulacijskega jezera, do koder bi morali urediti tudi dostop iz Brežic, mimo gradu. O sami progi pa Avšič pravi: »Gre za umetno progo dolžine 250 metrov. Narejena je po sistemu krožnega toka, tako da ima pravzaprav neskončno dolžino. Omogočala bo razvoj kajakaškega športa, panoge, ki se je zadnja leta pri nas kar dobro razvila. Verjamemo, da bi lahko na njej izvajali velika tekmovanja in omogočili trening našim kajakašem ter priprave tudi za druge. Seveda pa gre tudi za turistično priložnost, saj bi se lahko po tej progi vozili tudi z rafti in drugimi plovili. Možnosti za izkoristek take proge za športno in turistično ponudbo so neomejene.«

V tem centru je načrtovano, da bi lahko tudi deskali na stoječem valu, v manjšem jezeru ob izteku proge, v večjem malo stran pa bi lahko postavili tudi vlečnico za deskanje in smučanje na vodi ter omogočili veslanje s čolni in supi ter jadranje in deskanje z jadri. Zgradili bi tudi čolnarno in spremljajoče objekte, saj bi lahko za rekreacijo uporabili tudi akumulacijsko jezero, vse do Krškega. Predvideno je tudi postajališče za avtodome, gostinski lokal in še kaj. Naložbo naj bi kot investitor izpeljala brežiška občina. Njen župan Ivan Molan o tem, kako poteka projekt odgovarja: »Najprej moramo pridobiti gradbeno dovoljenje in pa seveda potem popise del, tako da o končni vrednosti tega projekta vodnega centra še ne moremo govoriti. Zagotovo pa bo stal okoli 2 do 3 milijone evrov. V svetu, v Avstriji na primer so za gradnjo podobnih centrov porabili celo 6 milijonov evrov, vendar so ti tudi bistveno bolj obširni, kot ga predvidevamo v Brežicah. Zagotovo pa bi s tem občina veliko pridobila in bi lahko privabili še več obiskovalcev in turistov. To bi pomenila tudi dodatno ponudbo za terme Čatež in dobovske terme Paradiso.«

Občina naj bi za ta vodni center namenila nekaj lastnega denarja, računajo pa predvsem na evropska sredstva in denar Fundacije za šport, zato čakajo na primerne razpise. Če jim bo uspelo, se bodo prvi vodni navdušenci v tem centru lahko urili in zabavali že čez dve leti, leta 2017, ko naj bi poskusno začela obratovati tudi HE Brežice. O smotrnosti naložbe pobudniki ne dvomijo, saj zatrjujejo, da takšnega centra med Dunajem in Atenami nima še nihče.

Goran Rovan, TV Slovenija