Pred dvema letoma se je na Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) obrnila predsednica sindikata zdravstva in socialnega skrbstva v kranjskem domu upokojencev Nataša Malnar zaradi slabih odnosov med vodstvom in delavci, ki so opozarjali na nepravilnosti v domu, predvsem zaradi nezakonitega izplačevanja potnih stroškov v preteklosti, je na novinarski konferenci pojasnil Matej Jemec iz Območne organizacije ZSSS-ja Gorenjska.

Nezakonito stanje izvira iz dogovora, ki je bil sklenjen nekaj let pred uveljavitvijo zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je določal, da se vsem delavcem potni stroški obračunavajo na podlagi kilometrine, tudi tistim, ki bi jim sicer pripadal javni prevoz.

Zapletlo se je tudi pri nadurah
Kljub temu da je bil zaradi tega oškodovan del delavcev, direktorica doma v skladu s kolektivno pogodbo ni izplačevala potnih stroškov po javnem prevozu. Direktorica je po opozorilu ZSSS-ja maja 2015 to popravila, ko pa je Malnarjeva direktorico pozvala, da se terjatve delavcev uredijo še za nazaj, je direktorica temu nasprotovala.

Hočevarjeva je po besedah Jemca napovedala, da bo – če bodo tisti delavci, ki so prejeli premalo plačanih potnih stroškov – vztrajali pri svojih terjatvah, ona terjala in tožila tiste zaposlene, ki so v obdobju od spomladi 2012 do spomladi 2015 dobili plačano več, kot jim je pripadalo po zakonu.

Na zadnje se je zapletlo, ko so zaposleni zahtevali, da se za višek ur, ki ostane po referenčnem obdobju šestih mesecev, izplača dodatek za nadurno delo. Hočevarjeva se je na to odzvala tako, da bo, če bodo delavci vztrajali pri izplačilu dodatka za nadurno delo, vse ure izplačala in ne bo dovolila koriščenja teh ur, kar so do zdaj delavci lahko storili.

Ostale so le tožbe
Tako po dveh letih pozivov, da se stvari končno premaknejo, in po tistem, ko je Hočevarjeva prelomila obljubo, da se bodo terjatve delavcem začele poravnavati s koncem leta 2016, ZSSS-ju ni preostalo drugega, kot da za zaščito terjatev svojih članov vloži tožbe, so pojasnili. Zastaranje njihovih zahtevkov se je namreč začelo konec maja 2017, je še pojasnil Jemec. Svoje napovedi je uresničila tudi Hočevarjeva, ki je vložila tožbo proti dvema zaposlenima.

"Predpisi jasno določajo, da se povračila stroškov prevoza vrne zaposlenemu, če je razdalja med krajem bivanja in sedežem dela, daljša od dveh kilometrov. Celo zakon za uravnoteženje javnih financ kot najbolj rigorozen predpis je to priznal kot dejstvo," je poudaril odvetnik Mirko Bandelj. Po njegovih besedah pa Hočevarjeva uporablja tolmačenja predpisa tako, da bi se izognila povračilu potnih stroškov.

Direktorica: Imam zvezane roke
Hočevarjeva je pojasnila, da je dom leta 2010 s tedaj edinim reprezentativnim sindikatom zdravstva in socialnega varstva sklenil dogovor, s katerim so delavcem povrnili stroške po dejanskem prihodu na delo. Večina po njenih besedah na delo prihaja z avtomobili.

"Ko je dom po zahtevah drugega sindikata zdravstva in socialnega skrbstva ugotovil, da je stroške v zvezi s prihodom na delo in z dela od junija 2012 do marca 2015 izplačeval drugače, kot je to uredil zakon o uravnoteženju javnih financ, je 16 delavcem, ki so dobili premalo glede na zakon, razliko takoj izplačal, dvema, ki sta dobili preveč, pa v skladu z veljavno zakonodajo ponudil dogovor za obročno vračilo," je pojasnila direktorica doma. Po poteku roka za sklenitev dogovora o obročnem odplačevanju pa so bili v skladu z zakonom za dve delavki dolžni vložiti tožbeni zahtevek.

Svet zavoda je tudi sklenil, da obračunajo prevoze po veljavni zakonodaji za vse delavce. 40 delavcem, ki so dobili premalo, se razlika izplača pri junijski plači, 47 delavcem, ki bi morali vračati preveč izplačane prevoze, pa so v podpis ponudili dogovor, na podlagi katerega bi se s sodnim uveljavljanjem terjatev počakalo na odločbo sodišča in oblikovanje sodne prakse glede teh vprašanj. Tako bi se po besedah Hočevarjeve izognili tudi relativno visokim pravdnim stroškom.

"Za delavce, ki so v tem položaju, mi je resnično hudo, a roke imam dejansko zvezane. Drugega kot to, kar mi nalaga zakon o uravnoteženju javnih financ in kar od mene pričakuje ustanovitelj po zakonu, da niso oškodovana javna sredstva, na žalost ne morem oz. ne smem narediti," je še pojasnila Hočevarjeva. Za način obračunavanja pa so bile po njenih navedbah upoštevane vse pravne podlage.