S slamnikarstvom, še zlasti pletenjem kit iz slame in šivanjem slamnikov, se je na širšem območju Domžal včasih ukvarjalo kar približno 12.000 ljudi, kar je bilo skoraj polovica takratnega prebivalstva tistega območja. V času največjega razcveta so domžalske slamnike cenili tako rekoč po vsej Evropi, tudi v mondenem Parizu so bili zelo priznani, prodajali pa so jih tudi čez morje, v Ameriko. Po prvi svetovni vojni je slamnikarstvo začelo zamirati, v Domžalah pa so še vedno ponosni na to dejavnost, saj je precej pripomogla tudi k temu, da so se Domžale razvile v mesto.

V Domžalah si želijo, da bi spet postali prepoznavni po slamnikarstvu, zato so ta konec tedna pripravili že drugi slamnikarski sejem. V Slamnikarskem parku ob Slamnikarskem muzeju so na celi vrsti stojnic prikazali, kako se lahko uporablja slama, kako se pletejo kite in šivajo slamniki.

Prikazali so tudi, kako je slamo mogoče uporabljati kot gradbeni material in kako se z njo pokrivajo hiše. Radovedneži so lahko opazovali, kako pod spretnimi prsti nastajajo najrazličnejši okraski in modni dodatki iz slame, v priložnostnih delavnicah so lahko obiskovalci, še zlasti otroci izdelovali najrazličnejše figurice iz slame, največ pozornosti pa so pritegovali prav slamniki.

Za sejem so izdelali kar 70 unikatnih primerkov slamnikov, ki so jih predstavili na modni reviji, slamnike pa so obiskovalci lahko tudi kupovali. Moto sejma je bil: čas je za slamnike in s slamnikom se je pokril tudi domžalski župan Toni Dragar. Sejmu so dali tudi mednarodno noto, saj so na njem sodelovali tudi gostje iz pobratene Koprivnice na Hrvaškem in predstavnice slamnikarskega muzeja iz Wohlna v Švici.