V krški občini so se pred dvema letoma lotili posodabljanja javne razsvetljave. V tem času so zamenjali skoraj 2.500 svetilk - z energijsko manj potratnimi, tako da bodo lahko v prihodnje s prihranki pri elektriki financirali celotno zamenjavo. Doslej je bila namreč v občini povprečna poraba elektrike za javno razsvetljavo več kot 100 kilovatov na prebivalca, zato se želijo z zamenjavo svetilk približati porabi 44 kilovatov na prebivalca, kar je tudi zahteva Evropske unije.

Po besedah Matjaža Pirca z oddelka za gospodarsko infrastrukturo Občine Krško bo ta cilj kmalu uresničen. Pirc pojasnjuje: "Občina Krško uspešno sledi obvezam o svetlobnem onesnaževanju. Trenutno imamo od 4.600 svetilk v skladu z uredbo več kot 3.000 svetilk. Nekaj malega še čaka na zamenjavo, ampak to so zgolj tiste svetilke, ko so že zdaj dovolj varčne in se jih ta trenutek še ne izplača zamenjati z novimi ledicami, ker še niso amortizirane."

V krški občini se zavedajo, da je kakovostna in varčna javna razsvetljava pomemben cilj, ki mu skušajo slediti v svojih energetskih načrtih. Del teh sta tudi program "Prenove javne razsvetljave" in projekt "Z varčno razsvetljavo do prihrankov in čistega okolja". Miran Stanko, župan krške občine, je pojasnil, da sta ta dva projekta pomagala občini pridobiti izkušnje na področju LED-tehnologije, ki jih bo mogoče uporabiti pri nadaljnjih obnovah in posodobitvah sistema javne razsvetljave. Stanko dodaja: "V zadnjih dveh letih intenzivne obnove je občina prenovila že več kot polovico javne razsvetljave in z varčnejšimi zamenjala 2.486 sijalk in žarnic, med njimi je 1.905 svetilk z LED-tehnologijo. Vseh svetilk v občini pa je kar 4.330. Prepričani smo, da je zamenjava svetilk prava pot k večji energetski učinkovitosti in varčnosti na področju javne razsvetljave." Zanjo zdaj letno namenijo 388 tisoč evrov, po celotni prenovi pa se bo strošek za elektriko znižal za 121 tisoč evrov.

Pripravili mednarodni projekt Varčuj/Štedi
Da bi lažje uresničili cilj, so pripravili tudi mednarodni projekt Varčuj/Štedi, ki povezuje sedem partnerjev, štiri s slovenske in tri s hrvaške strani. Gre za projekt, ki je nastal v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška 2007-2013, ki je od leta 2011 potekal v okviru instrumenta predpristopne pomoči (IPA) Evropske unije. Vodilni partner projekta je Občina Krško, slovenski partnerji pa so še Lokalna energetska agencija Dolenjska-Posavje-Bela krajina, Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje, Univerza v Ljubljani, hrvaški pa občini Jastrebarsko in Zaprešić ter Regionalna energetska agencija severozahodne Hrvaške.

V okviru tega projekta, vrednega 440 tisoč evrov, so v Krškem postavili prvo demonstracijsko progo novih svetilk, na kateri je mogoče testirati ustreznost LED-tehnologije za javno razsvetljavo. Na njej deluje dvajset svetilk desetih različnih evropskih proizvajalcev. Gre za vzorčni primer dobre prakse, v okviru katere je nastala tudi programska oprema za daljinski nadzor in spremljanje porabe energije. Razvilo jo je podjetje UTS iz Krškega. Gre za prvo programsko opremo za daljinski nadzor javne razsvetljave v Sloveniji.

Domače znanje za nižjo porabo in osvetlitev
Kot je pojasnil Urban Pfeifer, direktor podjetja UTS, so svetilke na krški progi opremljene s "kontrolerji", ki so plod njihovega znanja in omogočajo brezžično komunikacijo. Na ta način jih je mogoče daljinsko upravljati, kar pomeni, da lahko poleg spremljanja porabe regulirajo tudi njihovo svetilnost in tako prihranijo pri porabi električne energije. Za komunikacijo med svetilkami je uporabljen brezžični komunikacijski protokol ZigBee. Programska oprema, ki je nastala v podjetju UTS, je sicer sestavni del širšega projekta oz. inovacije, ki jo je nagradila tudi Gospodarska zbornica Slovenije ter jo prepoznala kot izjemen gospodarski in podjetniški dosežek.

V okviru tega projekta je nastalo še več testnih prog, te so poleg Krškega še na Ptuju, v Zaprešiču in Jastrebarskem. Te obiskujejo številni strokovnjaki, ki lahko opazijo, da na njih ni svetlobnega onesnaževanja. Podatki o porabi električne energije in izpustih ogljikovega dioksida pa kažejo, da LED-tehnologija ni le primerljiva, ampak bistveno boljša od klasične razsvetljave, kar dokazujeta od 30 do 50 odstotkov manjša poraba energije in boljša osvetljenost.

Med vidnejšimi rezultati tega projekta so tudi opravljeni energetski pregledi javne razsvetljave. Izdan je bil tehnični priročnik, ki zajema mnogo tehničnih rešitev in razlag, ki bodo uporabne za širšo javnost pri razumevanju tega kompleksnega področja javne razsvetljave. Pod okriljem projekta pa so nastale tudi spremembe slovenske Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.

Za MMC Goran Rovan