Spraševali so se, kakšno je pravzaprav stanje, kje so ovire in kje priložnosti. Dejstvo je, da Slovenija nima dobro razvite kolesarske infrastrukture, niti izdelane vizije o tem, kako bi to dejavnost razvili.
Ob reki Soči že dalj časa načrtujejo kolesarska pot, ki bi potekala od izvira pa do izliva reke. Tako na slovenski kot na italijanski strani jo delajo po delih, saj je projekt s tehničnega vidika zapleten. Na naši strani že urejajo odsek od Plav do Solkana, do začetka prihodnje poletne sezone pa naj bi zaživela tudi pot od Tolmina do Mosta na Soči.

V Posočju imajo veliko gorskih kolesarjev, infrastruktura za druge pa za zdaj ni urejena, je dejal Peter Dakskobler iz Lokalne turistične organizacije Sotočje: "Mi smo na gorsko področju v zadnjem letu, dveh, že kar nekaj dosegli. K nam prihaja veliko gorskih kolesarjev iz tujine. Dolina Soče je prepoznana kot atraktivna gorskokolesarska destinacija in velja že nekako za hit v nemškem prostoru. Nas pa resnično malo skrbi dinamika investicij v dolini, ob prometnicah, ob reki Soči, ki bi bile namenjene širšemu spektru kolesarjev."
Dober primer prakse kolesarjenja ob reki imajo v sosednji Avstriji, ob reki Dravi. Pot, dolgo 380 kilometrov, so začeli urejati že pred dvajsetimi leti. Letno jih obišče 120 tisoč kolesarjev, ki jim prinesejo štiri milijone evrov dobička. A to ne bi bilo izvedljivo brez sodelovanja in odlične kolesarske infrastrukture. Na vsakih 20 kilometrov imajo postavljene informacijske table z zemljevidom, znamenitostmi, gostinsko in prenočitveno ponudbo. Vsakih pet let jih posodabljajo.
Na dnevu reke Soče so udeleženci opozorili, da se pri nas sicer marsikateri projekt izpelje, a se nanj čez nekaj let pozabi, saj denarja za vzdrževanje ni.

Lea Kemperle, Radio Koper