Poskusno obratovanje plinsko-parne enote bo predvidoma trajalo devet mesecev. Primarna vira do zagona nove enote na lokaciji Termoelektrarne-Toplarne Ljubljana (Te-TOL Moste) tako po pojasnilih Energetike Ljubljana ostajata premog in lesna biomasa, zatem pa bo primarni energent postal zemeljski plin, ki bo omogočil 70-odstotno zmanjšanje uporabe premoga. Preostanek premoga bodo medtem še naprej uporabljali v bloku 3, kjer ga uporabljamo skupaj z lesnimi sekanci.

Po polnem zagonu bodo po eni strani še naprej zagotavljali obseg proizvodnje toplote, ki je potreben za sistem daljinskega ogrevanja v Ljubljani, ob tem pa podvojili proizvodnjo električne energije za potrebe elektroenergetskega sistema Slovenije, so zagotovili v Energetiki.

V povprečju trenutno na leto proizvedejo 1100 gigavatnih ur toplote in 400 gigavatnih ur elektrike, pozneje pa bodo potreben obseg toplote obdržali, proizvodnjo električne energije povečali na 800 gigavatnih ur. Energetika Ljubljana bo tako z osemodstotnim deležem postala tretji največji proizvajalec električne energije v državi po HSE in Gen energiji.

Sprememb cen na Energetiki medtem še ne načrtujejo, oblikovali jo bodo po aktivaciji nove plinsko-parne enote, saj v tem trenutku še niso znani vsi referenčni pogoji. "Velja pa poudariti, da si bomo, tako kot smo si do zdaj, še naprej prizadevali, da ostanemo med najugodnejšimi dobavitelji toplote za potrebe daljinskega ogrevanja," so dodali.

Investicijska cena nove plinsko-parne enote je 145 milijonov evrov brez DDV-ja. Od tega znaša vrednost glavne tehnološke opreme brez davka 118 milijonov evrov in je po navedbah ljubljanskega javnega podjetja ostala nespremenjena.