Staro opremo za predelavo mleka v jogurte in druge mlečne napitke, v smetano, maslo in druge izdelke, so odstranili (stroje je naprej prodal Agroind) in mlekarno začeli prenavljati od vrha do tal …

Prokurist prodane vipavske mlekarne, ki jo zdaj vodi mešana slovensko-italijanska družba Ekolat, Peter Selčan, je povedal: "Pravzaprav je od stare mlekarne ostala le lupina. Zamenjati smo morali celotno streho, saj je ob vsakem dežju dobesedno teklo skoznjo v proizvodne prostore, na novo smo morali postaviti vse napeljave, vse odtoke, utrditi tlake v vseh treh nadstropjih … Skratka – celotno zgradbo smo morali obnoviti …

Zdaj bomo začeli montirati novo strojno opremo. Pripeljali smo jo iz Italije - to so najsodobnejše linije za predelavo mleka v mocarelo, ki bo naš edini izdelek. Od stare zadružne mlekarne smo obdržali le recepture za Nanoški sir, ki ima tudi evropski certifikat. Sirili ga bomo le za vzorec. Sicer pa bo vseh stopetdeset tisoč litrov mleka, kolikor ga bomo v našo mlekarno pripeljali vsak dan, predelanih v mocarelo". Toda mleka iz Vipavske doline v tej italijansko-vipavski mocareli (vsaj na začetku) ne bo!

Vipavski kmetje novemu lastniku (še) ne zaupajo
Gospodarji petindvajsetih velikih mlečnih kmetij v Vipavski dolini so se sestali z novimi lastniki vipavske mlekarne – toda do skupnega jezika niso prišli. Po razočaranjih nad bivšo zadružno mlekarno, ki jim je več mesecev ostajala dožna za oddano mleko, so sami morali poiskati kupce za namolzeno mleko.

Odprla se jim je možnost prodaje v Italijo in zdaj že več kot leto dni odteka vipavsko mleko prek meje, David Slejko, kmet iz Lokavca, je po sestanku s predstavniki Ekolata, torej z lastniki vipavske mlekarne, povedal: "Prek meje dosegamo dobro ceno, tudi 40 centov za liter, plačajo nam takoj. Italijanski večinski lastnik vipavske mlekarne nam sicer zatrjuje, da bi plačeval toliko, kot dobimo v Italiji, toda z daljšim časovnim zamikom. Zakaj bi šli na slabše? Če pa bo Ekolat skrajšal plačilne roke, potem bo tudi vipavsko mleko teklo v vipavsko mlekarno in ne več prek meje".

Mleko za vipavsko mlekarno bo z Gorenjske
Toda v Ekolatu se ne bojijo, da bi vipavska mlekarna ostala brez mleka. Za surovino bo skrbel manjšinski lastnik – Mlekop. To so gorenjske združene kmetijske zadruge s sedežem v Kranju, ki imajo v kupljeni vipavski mlekarni petinski delež. Ob tem je zanimivo, da gre prav prek nekaterih gorenjskih zadrug največ slovenskega mleka v Italijo…

Peter Selčan, prokurist Ekolata, je prepričan: "150 tisoč litrov mleka na dan, to so štiri cisterne, bomo zagotovo dobili na naše dvorišče. Če vipavskega mleka ne bo, bo pač z Gorenjskega in z drugih koncev Slovenije. Gorenjski solastnik nam zagotavlja, da je surovine dovolj. Vsekakor se bomo trudili, da bo cena primerna, da bodo kmetje zadovoljni. Zavedati pa se morajo, da ceno določa trg. Preden bomo v maju zagnali stroje, bomo (tudi vipavskim) kmetom dali zadnjo ponudbo, in bomo videli … Vsekakor pa bomo v našo mlekarno morali dobiti najboljše hribovsko mleko za Nanoški sir. Toda to bodo le vzorčne oziroma butične količine".

Prodali mlekarno, zdaj bi še klet
Prenovljeno mlekarno bodo Italijani in Gorenjci zagnali maja, zaposlili bodo dvajset delavcev. Do takrat bi morala biti jasna tudi usoda sosednje vinske kleti, zadružnega Agroinda. Prezadolžena sama ne more več zdržati. Kmetijska zadruga Vipava, ki je prodala mlekarno, zdaj torej išče kupca tudi za klet.

Boris Jež, direktor Agroinda, pravi: "Mi si želimo strateškega partnerja, ki bi ohranil vinarsko proizvodnjo v Vipavi in ki bi znal podpreti razvoj vinogradništva v naši vinorodni Vipavski dolini. Tekoče sicer poslujemo pozitivno, toda bremena iz preteklosti so pretežka. Agroind ima ogromne dolgove pri Novi KBM in Abanki. O reprogramu se zdaj sicer dogovarjamo z novo "slabo" banko, toda brez sveže denarne injekcije ne bomo izšli iz začaranega kroga dolgov. Če strateškega partnerja ali kupca ne dobimo, je še ena možnost – da banka svoj vložek prekategorizira v lastniški delež. Mislim pa, da je ta manj verjetna."

Zadružno premoženje kopni …
Kmetje – pred leti jih je več kot tisoč oddajalo grozdje in mleko v vipavski Agroind, vinsko klet in mlekarno, zdaj pa jih je z vipavsko zadrugo povezanih komajda še dvesto – so razočarani.

Eden najstarejših zadružnikov, ki pa ne želi biti imenovan, je gnev zlil na zadružno vodstvo: "Če bo vodstvo Kmetijske zadruge Vipava vse prodalo, kaj nam bo sploh še ostalo? Prodali so našo kmečko hranilnico, prodali so mlekarno, zdaj gre še klet na boben … Kam je skopnelo naše zadružno premoženje? Bo kdo odgovarjal zato, da je zapravil naše kmečke žulje? Direktorji zadruge in direktorji Agroinda so se menjali kot po tekočem traku, vsak je nekaj zapravil, nekaj prodal in odšel z veliko odpravnino … Mi pa ostajamo brez vsega …"

Boris Bajec, zdajšnji direktor Kmetijske zadruge Vipava, odgovarja: "Rešujemo, kar (z)moremo. S prodajo hranilnice smo poplačali dolgove za grozdje, saj so naši zadružniki zaradi napak prejšnjih vodstev čakali na prvi denar po trgatvi tudi več let. S prodajo mlekarne smo poplačali dolgove pri banki, ki so jih naredila prejšnja vodstva mlečnega dela. Kleti za zdaj še ne prodajamo, pač pa iščemo strateškega partnerja,ki bi nam pomagal, da vsaj vinsko proizvodnjo v tej dolini ohranimo. Da bi splezali na zeleno vejo, bi klet potrebovala vsaj pet milijonov evrov. Upam, da bomo takšnega partnerja našli. Ogledujejo si nas kandidati iz Slovenije, nobenega tujca ni bilo".

Za vipavske kmete pa vsaj ena dobra informacija: lansko grozdje jim bodo začeli plačevati maja. Takrat ko naj bi prve mocarele iz gorenjskega mleka prišle iz vipavske, večinsko italijanske, mlekarne.

Mojca Dumančič, TV Slovenija