Ob jubileju so v Valvasorjevi knjižnici pripravili več prireditev in pregledno razstavo o svojem delu. Vsak mesec so izdali tudi svoj časopis Mesto besed, decembra je tako izšla že 11. številka. Skozi vse leto so v vseh enotah knjižnice potekale različne prireditve, na katerih so bili letos še posebej v ospredju posavski ustvarjalci - likovniki, kiparji, pisatelji, pesniki, glasbeniki, predavatelji, učenci, pa tudi učitelji. Pripravili so tudi več delavnic, bralnih srečanj, s katerimi so želeli svojo res pestro dejavnost, ki pa še zdaleč ni zgolj izposoja knjig, približati čim širšemu krogu uporabnikom.

Ker je pred petimi leti knjižnica dobila v dar originalni izvod Dalmatinove Biblije, ki je bila poškodovana, so jo ob letošnjem jubileju s pomočjo donatorjev le restavrirali. Polona Brenčič, vodja domoznanskega oddelka Valvasorjeve knjižnice, o tej pridobitvi pravi: "Pravzaprav so jo restavrirali v Centru za restavriranje in konzerviranje Arhiva RS pod vodstvom Jedrt Vodopivec Tomažič in danes je v bistvu tudi Biblija prvič na ogled našim obiskovalcem, sicer varno pokrita s steklom, pa vendar."

Ob 50. obletnici so v knjižnici pripravili tudi razstavo o svojem delovanju. Urška Šoštar, soavtorica razstave o 50-letnici Valvasorjeve knjižnice Krško, o njej pripoveduje: "V arhivu je ogromno gradiva, tako da je na razstavi res prikazan samo droben delež le tega, s čimer smo hoteli nekako prikazati to našo pestrost delovanja, od storitev, dejavnosti, bibliopedagoškega dela do andragoškega dela, naše knjižne zaklade in posebne zbirke, kot so zbirka o spidveju, Gspanova soba in Kapucinska knjižnica."

Pred pol stoletja je imela krška knjižnica le 2.000 enot, danes jih ima več kot 166 tisoč.

Direktorica Valvasorjeve knjižnice Urška Lobnikar Paunović je ponosna na njeno dosedanje delovanje in dodaja: "Valvasorjeva knjižnica je imela pestro zgodovino, ampak glavno je pa to, da je iz same izposojevalnice knjig zrasla v kulturno, izobraževalno, informacijsko središče in, kar v današnjem času postaja vse pomembneje, da je postala prostor socialne vključenosti, se pravi prostor, kjer imajo vsi enake možnosti. Obiskujejo jo tako otroci kot odrasli ali tisti, ki so že vstopili v jesen življenja. Vsak s svojimi željami, idejami, potrebami. Za nekatere je knjižnica zatočišče, kjer se umirijo in se zatopijo v svet zgodb, knjig ali preprosto uživajo v pogledu na prenatrpane, a skoraj nikoli prašne police."

Valvasorjeva knjižnica vse od leta 1997 opozarja na svojo prostorsko stisko in potrebo po gradnji novih prostorov. Pri tem doslej ni bila uslišana. Tako jim je zdaj v tolažbo lahko le maketa nove knjižnice z upanjem, da bo prava zgrajena prej kot v prihodnjih desetih letih. In kako vidi prihodnost knjižnice v prihodnje njena sedanja direktorica: "V prihodnosti želimo nadgraditi naše storitve, razvijati nove projekte za spodbujanje bralne kulture, še bolj približati storitve knjižnice njenim uporabnikom, nadgraditi domoznansko dejavnost, krepiti sodelovanja, širiti knjižnično mrežo, uvajati nove storitve, skratka se razvijati, da bi bili naši uporabniki zadovoljni, naši potencialni uporabniki pa prepoznali, kje vse se lahko knjižnica izboljša vsak dan."

Goran Rovan, TV Slovenija