Pred srečanji s pobudniki njenega prihoda v Novo mesto jo je sprejel tamkajšnji župan Alojzij Muhič. Seznanil jo je s poslabšanim socialnim stanjem Romov v občini, med drugim s stanovanjsko problematiko te populacije. Na srečanju z varuhinjo sta bila navzoča njegova sodelavca v občinski upravi Izidor Jerala, ki pokriva prostorsko problematiko, in Mateja Jerič, ki je pripravila strategijo reševanja romske problematike.
Muhič je Nussdorferjevi opisal vseh sedem romskih naselij v občini, med katerimi sta najbolj kritični Žabjak in Brezje. "Varuhinja je poslušala obe strani, kar je velika razlika v primerjavi z njeno predhodnico, ki je prisluhnila samo eni strani medalje," je poudaril Muhič. Dodal je, da je po njegovem mnenju nujno sodelovanje države pri reševanju romskih težav, saj je v občinskem proračunu premalo sredstev za potrebe Romov. Hkrati se lahko lokalna skupnost v navezi z državo tudi poteguje za državni in evropski denar za izvedbo projektov za izboljšanje življenja Romov.
Nussdorferjeva je izpostavila širšo problematiko sobivanja romskega in večinskega prebivalstva na novomeškem območju. Omenila je, da je bila seznanjena s problemi večinskega prebivalstva, ki se boji spregovoriti o svojih nadlogah, o kaznivih dejanjih, ki jih povzročajo nekateri Romi. "Pravijo, da nimajo pridelka, ker naj bi jim ga pokradli, bojijo se za svoja življenja. Najbolj kritično je v Bučni vasi in Žabjaku," je razbrala stanje na terenu varuhinja ter zagotovila, da bo o tej "veliki" problematiki še ta teden obvestila predsednika države Pahorja in predsednico vlade Bratuškovo. "Pred kratkim smo prisluhnili predstavnikom Romov in cele Slovenije, sedaj je treba prisluhniti tudi večinskemu prebivalstvu, da najdemo izhod iz te situacije, da si ne bomo nekega dne očitali, da nismo vsega naredili. Stopiti moramo skupaj in poiskati ustrezno rešitev. Ljudje morajo vedeti, da imajo vsi enake pravice in enake dolžnosti, dolžnost slehernega pa je tudi spoštovanje pravic drugega," je bila jasna Nussdorferjeva.
V letnem poročilu varuhinje človekovih pravic je zapisano, da gre pri vprašanju sožitja med Romi in večinsko populacijo za zelo občutljivo problematiko, kjer je treba prisluhniti vsem vpletenim. Če občina sama ne uspe rešiti težav, ji mora na pomoč priskočiti država, da nihče ne bo prikrajšan za svoje osnovne pravice.
Varuhinja ugotavlja, da se nekatere stvari že dolgo vlečejo. Dobro znamenje je po njenem mnenju to, da bo konec septembra novomeški občinski svet obravnaval vizijo reševanja romske problematike. "V Prekmurju sem videla, da je sobivanje med Romi in ostalimi mogoče. Za izboljšanje situacije v novomeški občini bi morali tudi Romi narediti svoje. Voditelji Romov, torej tisti, ki jim Romi zaupajo, bi morali v Romih zbuditi občutek, da nimajo samo pravic, ampak tudi dolžnosti. Hkrati bi bilo treba večinsko prebivalstvo spodbujati k strpnosti do Romov, saj smo včasih tik pred točko, ko lahko situacija eksplodira. Spominjamo se še dogodkov izpred nekaj let, ki jih lahko samo obžalujemo," je posvarila Nussdorferjeva in pristavila, da je kot nova varuhinja človekovih pravic pripravljena reševati probleme Romov, vendar to ni odvisno samo od nje.
Silvo Mesojedec, predsednik Regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike, je seznanil varuhinjo z vsemi težavami in prizadevanji, da premaknejo reševanje romske problematike v pozitivno smer. "Upam, da bomo počasi vendarle dosegli kakšen napredek, čeprav država pri iskanju rešitev premalo konstruktivno sodeluje," je dejal Mesojedec. Opozoril je, da so trenutno na udaru poljščine večinskega prebivalstva, kar predstavlja za ljudi ob suši še dodatno nadlogo. "To ne prispeva k reševanju problemov, zato je skrajni čas, da se začne k stvari pristopati drugače," je menil.
Popoldne se je varuhinja sestala še s predsednico romskega društva Romano veseli Mileno Tudija, ki je varuhinji svoje videnje problematike predstavila pod okriljem Zveze Romov za Dolenjsko. Tudijeva je po srečanju, na katerem je bil prisoten tudi Mesojedec, povedala, da je varuhinjo seznanila s težkim socialnim položajem Romov, saj nekatere družine še vedno živijo brez elektrike in vode. Obenem se je obrnila na občino, da bi Romom v Žabjaku zagotovila cisterno z vodo, da jim v teh vročih dneh ne bi bilo treba hoditi ponjo na bencinsko črpalko.
Tudijeva je z varuhinjo med drugim spregovorila o pisarni Zveze Romov Slovenije, ki je v Novem mestu odprta že nekaj let, a po njenih besedah Romi od nje nimajo koristi. Na pobudo Tudijeve je varuhinja v spremstvu Mesojedca in svojih sodelavcev nenapovedano obiskala Rome v Žabjaku. Romi so v pogovoru z njo večkrat poudarili, da si želijo vodo in elektriko.

Več v radijski oddaji Naše poti, ki bo v ponedeljek ob 21.05 na 1. programu Radia Slovenija.

Bogdan Miklič, Radio Slovenija