Jeseni 1965 so v Vipavi sprejeli prve varovance, zdaj je v Ciriusu 137 predšolskih in šolskih otrok ter starejših mladostnikov. Imajo tudi edini razvojni vrtec na severnem Primorskem. Zanje skrbi 133 zaposlenih. In vsi so ob petdesetletnici, ko so pripravili srečanje z nekdanjimi varovanci, starši in zaposlenimi, poudarili, da je Cirius zares njihov topel in prijeten drugi dom.
Ob petdesetem jubileju so pripravili enotedenski festival z naslovom Pustimo odtis. In vipavski Cirius res pušča dober pečat. Ravnateljica, Erna Žgur, je na prvi festivalski dan, ko so vrata odprli vsem nekdanjim varovancem, učencem in učenkam, poudarila: "Zavod je v teh petih desetletjih naredil velik korak, popolnoma se je odprl. Vpeti smo v dogajanje v kraju, sodelujemo z osnovno šolo in vipavsko škofijsko gimnazijo. Prav ob naši petdesetletnici praznujemo tudi 20. obletnico sodelovanja prostovoljcev vipavske gimnazije z našim centrom. Dobro sodelovanje naše ustanove s starši, mladostniki, strokovnimi delavci in sorodnimi ustanovami je pokazatelj, da smo na pravi poti – poti spoznavanja in dopuščanja drugačnosti, včasih tako podobni, spet drugič tako različni. Če je bil nekoč zavod za zidovi, je zdaj center povsem odprt."

Vodilni v regiji
Ob festivalu Pustimo odtis so kratico centra – Cirius – domiselno nadgradili. Zapisali so: "Cenimo Iskrenost, Radost, Igrivost, Ustvarjalnost, Strokovnost" - CIRIUS. Te vrednote so tudi vodilo vseh 133 zaposlenih v vipavskem centru ali kot pravi Žgurjeva: "S svojim dobrim delom pri celostni in vseživljenjski oskrbi ljudi s posebnimi potrebami smo prepoznavni doma in drugod. V teh petih desetletjih je ustanova temeljito prevetrila svoje programe in dejavnosti. Tako smo v zadnjih petih letih začeli izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov - ne samo v matični ustanovi v Vipavi, temveč tudi na drugih lokacijah. Izvajamo dodatno strokovno pomoč v osnovnih šolah in vrtcih severnoprimorske, obalno-kraške, notranjske regije ter na bolnišničnem oddelku za invalidno mladino na Stari Gori. Ustanova prav tako uspešno nadaljuje izvajanje prilagojenega predšolskega programa za otroke z razvojnimi primanjkljaji."

Skupaj smo rasli
Festivalsko dogajanje se je ob jubileju začelo že na začetku tedna, ko so v Ciriusu pripravili srečanje nekdanjih delavcev in učencev z naslovom Skupaj smo rasli. Številne generacije, ki so se zvrstile v pol stoletja v vipavskem zavodu, je na prisrčnem srečanju pozdravila tudi prva ravnateljica Frančiška Pelicon: "Ponosna sem, da je iz našega prvega zavoda zrasla tako sodobna in strokovna ustanova. Začetki so bili težki. Otroci s posebnimi potrebami so bili nekje do četrtega razreda v bolnišnici na Stari Gori, potem pa zanje tam niso več mogli skrbeti. Po nalogu doktorja Franca Derganca smo začeli iskati primerne prostore za zavod, kjer bi lahko razvili celostno usposabljanje za naše otroke. Na začetku leta 1965 se je izpraznila nekdanja vipavska bolnišnica. Zavihali smo rokave in do septembra že pripravili tako prostore kot dobili osebje. Septembra '65 smo prve varovance že sprejeli v Vipavi."

Starši: "Zavod je drugi dom naših otrok"
Že skoraj štiri desetletja je v vipavskem centru specialna pedagoginja Danica Benčina, ki je bila na srečanju generacij učencev in učenk vipavskega zavoda ena najbolj obleganih: "Najbolj sem vesela, ko se me nekdanji varovanci spomnijo po imenu, me objamejo, se me iskreno razveselijo." Benčinova pravi, da je ob strokovnosti topel človeški odnos največji dosežek.

To najbolj vedo starši, ki svoje otroke zaupajo zaposlenim v Ciriusu. Nuša Purnat iz Gornjega Grada na Štajerskem se spominja, kako je bilo, ko je hčerko prvič pripeljala v vipavski zavod: "Zavod je bil za nas, tako kot vsak zavod na začetku, zelo stresen. Prve trenutke smo komaj zdržali … Ko smo otroka prvič pustili v Vipavi, smo odhajali objokani. Spomnim se, da me je, ko sem se sama vozila domov, ustavil policist. Verjetno sem vozila prehitro, saj sploh nisem razmišljala o vožnji. Bila sem vsa v solzah. Ko me je policist vprašal, kaj mi je, sem mu povedala, da sem hčerko prvič pustila v Vipavi. Usmilil se me je, me spustil naprej brez plačila kazni … Kmalu pa smo spoznali, da je vipavski zavod za našega otroka topel in nadvse prijeten drugi dom. Bili smo srečni, da smo našli to ustanovo - kajti kot starš lahko svojemu otroku nudiš samo brezpogojno ljubezen, strokovna obravnava pa mora biti kje drugje. In to v Vipavi je!"

Iz Vipave v Los Angeles
Odprtost vipavskega Ciriusa omogoča spoznavanje in dopuščanje drugačnosti, v kateri so mogoči tudi vrhunski dosežki. Ravnateljica Erna Žgur je prepričana: "Gibalni primanjkljaj ni ovira za dosežke naših učenk in učencev - tudi športne. Naša učenka gre tako na svetovne olimpijske igre." Na največje tekmovanje, ki bo čez lužo, odhaja Ema Škrlj. "Jaz odhajam v Los Angeles, in sicer bom tekmovala v plavanju. Treniram ogromno. Komaj čakam," je sredi priprav povedala Ema.

Sicer pa imajo v Ciriusu ogromno ustvarjalnih delavnic. Ema Škrlj poleg plavanja rada posluša glasbo: "Najlepše mi je to, da imamo odmor in poslušamo glasbo." Lenka Razinger pravi: "Se učimo, včasih tudi rišemo, pišemo ..." Larisa Pečar je dejavna v glasbeni skupini: "Rada plešem in igram na flavto." Ana Čelin, ki se pogovarja prek posebne naprave, t. i. komunikatorja, pa nam je povedala, da najraje šiva …

Pestro še do sobote
Festival ob jubileju vipavskega Ciriusa se bo nadaljeval še do sobote. V četrtek, 4. junija, bo ob enajstih na dvorcu Zemono osrednja slovesnost pod pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja. Popoldne bodo v Ciriusu predstavili njihove dejavnosti – kaligrafsko delavnico, likovno delavnico in delavnico igranja. V petek, 5. junija, dopoldne bo v Lanthierijevem dvorcu in parku v Vipavi Tržnica odtisov z ustvarjalnimi delavnicami – od zeliščarske do cirkuške, pa ex-tempore v glini, vozili se boste s kočijo … V petek zvečer ob 20. uri bo v Lanthieriju še prireditev Odtisi besed in glasbe. V soboto, 6. junija, pripravljajo Pohod POTep za PET, sobotni večer pa bo koncertno in dobrodelno obarvan. V Ciriusu vabijo vse, da pustite odtis - in tako skupaj z njimi zaznamujete visok polstoletni jubilej.

Mojca Dumančič, TV Slovenija